Staranje prinaša številne telesne spremembe, z njimi pa pogosto tudi porast kroničnih zdravstvenih težav, ki zahtevajo sočasno jemanje več različnih zdravil. Pojav, ko posameznik redno uživa pet ali več predpisanih zdravil, strokovno imenujemo polifarmacija. Čeprav so sodobna zdravila ključna za obvladovanje bolezni, lajšanje simptomov in podaljševanje življenja, lahko njihovo kopičenje v starosti postane resna grožnja za zdravje. Pri starejših odraslih se namreč upočasni delovanje jetrnega in ledvičnega sistema, kar pomeni, da telo zdravila predeluje in izloča znatno dlje kot v mladosti. Zaradi tega se učinkovine kopičijo v organizmu, CV in krvnem obtoku, kar drastično poveča tveganje za neželene stranske učinke, nepredvidljive medsebojne vplive med zdravili (interakcije) in celo resne zastrupitve. Namesto da bi zdravila zdravila, lahko zaradi nepremišljene uporabe povzročijo nove zaplete, kar vodi v začarani krog predpisovanja dodatnih zdravil za lajšanje stranskih učinkov prejšnjih, to pa pomembno znižuje kakovost življenja posameznika.
Ena največjih nevarnosti nepravilne ali pretirane uporabe zdravil v tretjem življenjskem obdobju so padci, ki imajo lahko za starejšega človeka usodne posledice. Mnoga zdravila, zlasti tista za uravnavanje krvnega tlaka, pomirjevala, uspavalni pripomočki in nekateri močni analgetiki, vplivajo na osrednji živčni sistem. Povzročajo lahko omotico, zmedenost, upočasnjene reflekse ter izgubo stabilnosti in ravnotežja. Poleg tega se starejši pogosto soočajo s kognitivnimi spremembami ali slabšim vidom, kar opazno povečuje verjetnost, da bodo tablete zamešali, vzeli napačen odmerek ali pa odmerek nehote podvojili. Nič manj tvegano ni samozdravljenje z zdravili brez recepta in različnimi prehranskimi dopolnili. Mnogi zmotno verjamejo, da so naravni pripravki povsem varni, vendar lahko ti močno spremenijo ali izničijo učinek predpisanih zdravil, na primer tistih proti strjevanju krvi ali za uravnavanje sladkorne bolezni, kar neposredno ogroža zdravstveno stanje.
Za zagotavljanje varnosti je ključnega pomena tesno in odkrito sodelovanje med starejšim človekom, njegovimi svojci ter zdravstvenimi strokovnjaki. Vsak starostnik bi moral imeti natančen, posodobljen seznam vseh zdravil, kapljic, mazil in prehranskih dopolnil, ki jih uživa, ter ga ob vsakem obisku pokazati osebnemu zdravniku ali farmacevtu v lekarni. Izjemno koristno orodje, ki je na voljo v našem zdravstvenem sistemu, je pregled uporabe zdravil ali storitev »osebna kartica zdravil«, kjer farmacevt specialist sistematično oceni smiselnost in varnost celotne predpisane terapije. Svojci imajo pri tem neprecenljivo vlogo, saj lahko pomagajo pri natančni organizaciji jemanja tablet s pomočjo priročnih tedenskih dozatorjev in pozorno spremljajo morebitne nenadne spremembe v vedenju ali počutju starejšega, ki bi lahko kazale na preveliko odmerjenost, neželene učinke ali morebitno toksičnost.
Na Inštitutu Antona Trstenjaka nenehno poudarjamo, da je ohranjanje avtonomije in kakovosti življenja v starosti neločljivo povezano z aktivno skrbjo za lastno zdravje in varno uporabo terapij. Preventiva in izobraževanje sta najmočnejša ščita pred nevarnostmi polifarmacije. Starejši naj se nikoli ne bojijo vprašati zdravnika o smiselnosti vsake posamezne tablete ali o možnosti za zmanjšanje njihovega števila, če se njihovo splošno stanje izboljša. Zdravila morajo biti orodje za izboljšanje življenja, ne pa težko breme, ki človeka potiska v odvisnost in nove bolezni. Z odgovornim ravnanjem, rednimi zdravstvenimi pregledi in medgeneracijsko podporo znotraj družine lahko dosežemo, da bo jemanje zdravil ostalo varno, učinkovito in prilagojeno dejanskim potrebam starajočega se organizma, s čimer bomo skupaj uspešno gradili odgovornejšo in sočutno dolgoživo družbo.