Človek se stara vse življenje. Stara se na tri načine: 1. kronološko je vsako leto starejši, 2. funkcionalno staranje občuti, ko mu v poznejši starosti pešajo sposobnosti za opravljanje vsakdanjih opravil, kar pa lahko z zdravim življenjem zelo upočasni; 3. popolnoma od njega pa je odvisno doživljajsko staranje: kako doživlja in sprejema svojo starost.
Stara se družba. Med leti 1980 in 2060 se v slovenskem in drugih evropskih narodih naglo veča delež starega prebivalstva, delež mladih ljudi pa se zmanjšuje.
Inštitut Antona Trstenjaka je slovenska nacionalna znanstvena ustanova za gerontologijo – vedo, ki se posveča staranju in starosti (grško: géron – star, prileten, siv; starec, starček, in lógos – govorjenje, beseda, pogovor, govorica). Študijsko spremlja gerontološka spoznanja in rešitve po svetu, raziskuje domače probleme in vire za njihovo reševanje, z razvojnimi programi snuje sodobne rešitve in jih uvaja na terenu. Posebej se posveča psihosocialnim, zdravstvenim, poklicnim in okoljskim vidikom gerontologije. Spoznanja in izkušnje publicira v edini slovenski gerontološki reviji Kakovostna starost.
več »
Aktualne vsebine
Obsežna raziskava je bogat vir raziskovalnih rezultatov in spoznanj. Na tej strani so povzeti rezultati prvih analiz. Podrobnejše informacije pa so na voljo v že objavljenih člankih v reviji Kakovostna starost.
nemško: Die Ernährung für ältere Menschen, Die Ernährung für Senioren
špansko: La nutrición para personas mayores
francosko: La nourriture des personnes âgées
Prehrana starostnikov zajema vse, kar starejši organizem sprejme zaradi snovi, potrebnih za rast in obstoj, in hkrati daje vir življenjske energije.
Zmožnosti so notranje sile živega organizma, ki odgovarjajo njegovim potrebam in mu omogočajo táko vedenje in sobivanje z okoljem, da se ohranja pri življenju in zdravo razvija.
Starosti prijazno mesto je vključujoče in dostopno urbano okolje, ki promovira aktivno staranje. Starosti prijazna mesta (Age-friendly cities) so mednarodni program Svetovne zdravstvene organizacije (SZO), ki skuša mestom pomagati, da se pripravijo na 2 globalna demografska trenda – naglo staranje prebivalstva in širjenje urbanizacije. V programu je identificiranih 8 področij, ki lahko vplivajo na zdravo in kvalitetno življenje starejših ljudi: stavbne in izvenstavbne površine, prevoz, bivališča, družabno življenje, spoštovanje in vključevanje v družbo, družbeno angažiranje in zaposlitev, občevanje in obveščanje ter storitve skupnosti in zdravstvenih služb. Mesta, ki se želijo vključiti v Globalno mrežo Starosti prijaznih mest, se morajo zavezati, da bodo kontinuirano sledile programu Starosti prijaznih mest in svoj razvoj načrtovale tako, da bodo postajala čim bolj prijazna starim ljudem. Slovenskim mestom pri tem pomaga Inštitut Antona Trstenjaka, ki je koordinator Slovenskih Starosti prijaznih mest.
- PROJEKT: SoGraP - Potencial socialnega gradienta za zmanjšanje neenakosti v zdravju starejših2.9.2011
Rubrika: Delo in spoznanja
Starosti prijazna Ljubljana
Kliknite na sliko za prenos znanstvene monografije Starosti prijazna Ljubljana v pdf obliki.
Bojan Accetto
