Revija kakovostna starost

Kakovostna starost je edina slovenska znanstveno-strokovna revija, ki je posvečena izključno starosti in z njo povezanimi socialnimi, ekonomskimi, zdravstvenimi, medgeneracijskimi ter drugimi, z gerontologijo povezanimi vprašanji.

Zadnja številka

Starejše številke

Kakovostna starost - letnik 28, številka 3

Kakovostna starost - letnik 28, številka 2

Kakovostna starost - letnik 28, številka 1

Kakovostna starost - letnik 27, številka 4

Kakovostna starost - letnik 27, številka 3

ARHIV »»

Naročite letnike!

Želite naročiti revijo Kakovostna starost v obliki letnika? Nič lažjega. Le »klik« vas loči od vseh naših letnikov. Pri naročilu starejšega, vam ga bomo poslali takoj, trenutno aktualen letnik pa pošiljamo v obliki naročnine - tako, ko izide posamezna številka, jo pošljemo tudi vam. Več »»

Izbrani članki

Alijana Šantej: Strokovni posvet: Ljubljana, urbani prostor in aspiracije starejših meščanov

Simona Hvalič Touzery: Poročilo o trendih umrljivosti po svetu

Jože Ramovš: Uvodnik

Jože Ramovš: Starost kot srečen slučaj

Ajda Svetelšek: Vpliv spodbudnega lokalnega okolja na telesno aktivnost starejših oseb

Ana Vujović: Poročilo Evropske komisije o staranju za leto 2015

Good Quality of Old Age 24/3

Ksenija Ramovš *: Delo Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje v letu 2011

Jože Ramovš: Dnevna oskrba

Tanja Pihlar: Zasvojenosti v starosti

Tanja Pihlar: Raziskava o kakovosti bivanja v eno- in dvoposteljnih sobah v domovih za stare ljudi

Jože Ramovš: Urbanistične zasnove za krajevno medgeneracijsko središče Žiri

Tina Lipar: Osvežitveni tečaj za širitelje

Kajetan Gantar in Jože Ramovš: Starostna modrost in tegobe v zadnji Sofoklovi tragediji

Klemen Jerinc: Razvoj ustanov za stare ljudi

Tanja Pihlar: Avstralski projekt za zmanjšanje socialne izolacije starih ljudi

Tina Lipar: Depresija pri starejših

Anton Mlinar: Generacije v medsebojnem pogovoru

Mihaela Kežman: Učinek kreativne delavnice Risanje mandal za starejše

Jože Ramovš: Uvodnik

Strokovne knjige

Logoteorija, logoterapija in antropohigiena pri delu z ljudmi in za ljudi

Jože Ramovš

Logoterapija je ena od sodobnih smeri psihoterapije. Njen začetnik je psihiater Viktor Frankl (1905-1997), ki je inovativno oblikoval logoterapijo kot terapevtsko metodiko ter eksistencialno analizo specifično človeških zmožnosti kot logoteorijo. Elisabeth Lukas (roj. 1942) je razvila sistematično usposabljanje logoterapevtov po kriterijih evropske zveze za psihoterapijo. Mi smo k tej usmeritvi v teoriji doprinesli sožitni in razvojni vidik antropologije, za prakso pa metodiko preventivne antropohigiene. Pri tem nadaljujemo razvoj misli Antona Trstenjaka (1906-1996), ki je imel široko in poglobljeno znanje celostne antropologije.
Ključne besede te terapevtske in preventivne panoge so poleg pojmov logoteorija, eksistencialna analiza, logoterapija, antropohigiena in celostna antropologija še: svoboda, vrednote, medsebojna intencionalna privlačnost človeka in vrednot, smisel in njegovo uresničevanje z ustvarjalnim delom, doživljanjem in stališčem, vest, odgovornost, uresničevanje človeka s preseganjem sebe, trpljenje, blaginja, bivanjska praznota, sožitje, razvoj, skupinsko socialno učenje, domača zdravila za dušo, telo in sožitje.
Pogoj za uspešno delo s pomočjo logoteorije, logoterapije in antropohigiene je vseživljenjsko poglabljanje znanja, obdelovanje lastnih dobrih in slabih izkušenj ter redno preventivno ali terapevtsko delo z ljudmi. To troje so enakovredni nosilci usposabljanja iz logoterapije in antropohigiene.
Leta 2023 sta Inštitut Antona Trstenjaka in Inštitut Stopinje ustanovila Inštitut za logoterapijo, ki ima glavni namen kakovostno usposabljanje logoterapevtov v Sloveniji.

Znanja in metode logoteorije, logoterapije in antropohigiene – spoznanja in izkušnje Viktorja Frankla, Elisabeth Lukas, Antona Trstenjaka in današnjih logoterapevtov odgovarjajo na stiske današnjega človeka in sožitja ljudi v družini, službi in družbi.

Človeku pomagajo krepiti duhovne zmožnosti – notranjo svobodo in usmerjanje sebe, da prevzame odgovornost za svoje odločitve, sprejme izzive in najde smisel v svojih izkušnjah.

Ta znanja in metode pomagajo tako pri poklicnem in prostovoljskem delu kakor pri lastnem osebnostnem razvoju v vsakdanjem življenju, v stiskah in v blaginji.

Več iz knjižne police

Izdali smo že 51 knjig, ki jih najdete na naši knjižni polici. Vabljeni k ogledu, večino lahko tudi kupite v tej spletni prodajalni ali osebno na Inštitutu. Več »»