English site

Povečaj črkePomanjšaj črke

Kakovostna starost letnik 24, številka 1

Status: Na zalogi

Cena izvoda: 14,00 €

izvodov v košarico

Izbrani članki iz te številke

Jože Ramovš: Uvodnik

Alenka Ogrin: Zelena knjiga o staranju

Kakovostna starost logotip

LETNIK 24 (2021), ŠTEVILKA 1

Uvodnik

Pet člankov, ki zavzemajo tri četrtine prve številke 24. letnika, odraža interdisciplinarno usmerjenost naše gerontološko medgeneracijske revije. Mlada sociologinja, ki se poglablja v usklajevanje poklicnega življenja in neformalne oskrbe, je naredila pregled raziskav in političnih dokumentov o tem perečem vprašanju. Trije zdravstveni soavtorji so prispevali svoja raziskovalna spoznanja o vplivu uporabe medicinsko tehničnih pripomočkov na kakovost življenja starejših bolnikov z multiplo sklerozo. Gerontologinja, ki vodi oskrbovalno ustanovo, je prispevala svojo raziskavo o dejavnikih, ki vplivajo na delovno sposobnost zaposlenih v institucionalnem varstvu starejših v Avstriji, Sloveniji in na Hrvaškem. Članek z raziskovalnimi podatki o vključenosti starejših ljudi v izobraževanje sodi na vzgojno izobraževalno področje. Iz tuje literature prevedeni članek pa se problemsko sooča s pravnim normiranjem pravice do zasebnosti oskrbovancev in pravice dostopa do pomoči pri oskrbovanju. Tudi ostali krajši prikazi raziskav, strokovnih posvetov in dobrih praks pri skrbi za starosti prijazne skupnosti in ustanove odražajo interdisciplinarno usmerjenost same revije ter nasploh znanstvenega in strokovnega polja starosti, staranja in medgeneracijskega sožitja.


Znanstveni in strokovni članki

V članku na podlagi pregleda literature preučujem odnos med plačanim delom in neformalno oskrbo starejših in drugih pomoči potrebnih družinskih članov, sorodnikov, prijateljev in sosedov. Ugotavljam, da se ukrepi, namenjeni boljšemu usklajevanju med poklicnim in zasebnim življenjem, večinoma vežejo na usklajevanje plačanega dela s skrbjo za otroke. Zaradi demografskih sprememb pa je v zadnjih letih opaziti trend sprejemanja ukrepov, povezanih z usklajevanjem plačanega dela in neformalne oskrbe. Na uspešno usklajevanje plačanega dela z oskrbo vpliva več dejavnikov, pri čemur so med najpomembnejšimi sistem države blaginje, ureditev dolgotrajne oskrbe ter karakteristike dela in neformalne oskrbe. V Sloveniji je usklajevanje plačanega dela z neformalno oskrbo odvisno predvsem od politike in organizacijske kulture podjetja, saj na nacionalni ravni (zaenkrat) še nimamo sprejetih zakonov, ki bi urejali področje neformalne oskrbe na način, kot je to urejeno na področju skrbi za otroke. Odsotnost nacionalnih smernic povzroča tudi neenakosti med zaposlenimi neformalnimi oskrbovalci.

Ključne besede:zaposleni neformalni oskrbovalci, ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem, usklajevanje plačanega dela z oskrbo, neformalna oskrba.


Kakovost življenja je pomembna kategorija, ki je tudi v zrelejši dobi življenja bolnikov z multiplo sklerozo (MS) pod vplivom številnih dejavnikov. Namen raziskave je ugotoviti povezave in vpliv indeksa telesne mase ter uporabe medicinsko tehničnih pripomočkov na telesno in duševno komponento z zdravjem povezane kakovosti življenja bolnikov z MS po 50. letu starosti. V presečno študijo je bilo vključenih 65 bolnikov z MS starih < 60 (50–59) let in 65 starih ≥ 60 (60–73) let. Ocenjeni so bili z vprašalnikom Multiple Sclerosis Quality of Life-54 (telesna komponenta z zdravjem povezane kakovosti življenja – PHC; duševna komponenta z zdravjem povezane kakovosti življenja – MHC), razširjeno lestvico stopnje prizadetosti, indeksom telesne mase in vprašalnikom o demografskih in kliničnih značilnostih. Uporabljeni so bili Spermanov koeficient korelacije rangov, t-test, Mann Whitney test, Hi kvadrat test in linearna regresijska analiza. Indeks telesne mase ne pomeni pomembnega dejavnika PHC in MHC bolnikov, starih < 60 in ≥ 60 let. Uporaba medicinsko tehničnih pripomočkov ima vpliv na PHC bolnikov starih < 60 let (R² = 0,162, p = 0,001) in ≥ 60 let (R² = 0,324, p = 0,000) ter na MHC bolnikov, starih ≥ 60 let (R² = 0,068, p = 0,036). Uporaba medicinsko tehničnih pripomočkov je pomemben dejavnik, ki ga je treba upoštevati pri oblikovanju smernic za kakovostno življenje bolnikov z MS po 50. letu starosti.

Ključne besede: multipla skleroza, kakovost življenja, dejavniki kakovosti življenja


Članek je rezultat raziskave delovne sposobnosti zaposlenih v domovih starejših v Avstriji, na Hrvaškem in v Sloveniji. Izhodišče za kvantitativno raziskavo o vplivu dejavnikov na delovno sposobnost zaposlenih so bila subjektivna, praktična spoznanja avtorice kot vodje zdravstvene nege. Izvedena je bila z validiranim anketnim vprašalnikom, ki se je na α- Cronbath testu izkazal za zelo zanesljivega. Raziskovani vzorec zajema 490 zaposlenih v domovih starejših v navedenih državah iz poklicnih skupin tajnice/tajniki, snažilke/snažilci, negovalke/negovalci in diplomirane medicinske sestre in diplomirani zdravstveniki iz starostnih skupin 18–35 let, 36–50 let ter 51 let in več. Teoretično izhodišče raziskave je finski model delovne sposobnosti Juhanija Ilmarinena. Ugotovili smo, da anketirani pomembno različno ocenjujejo vpliv proučevanih dejavnikov na njihovo delovno sposobnost (izraženo z oceno trenutne delovne sposobnosti na Likertovi lestvici z vrednostmi od 1 do 5), pomembno vlogo pri tem pa izkazujeta poklic in kronološka starost anketiranih. Značilen vpliv na delovno sposobnost smo ugotovili pri 7 od 47 proučevanih dejavnikov v sicer odlično utemeljenem in velikokrat preverjenem modelu delovne sposobnosti. Moč vpliva posameznega dejavnika na oceno trenutne delovne sposobnosti je izražena z vrednostjo korelacijskega koeficienta (R) med oceno trenutne delovne sposobnosti in oceno moči vpliva posameznega proučevanega dejavnika na petstopenjski Likertovi lestvici. Anketiranci ocenjujejo, da na njihovo delovno sposobnost najmočneje vplivajo vrednote (R=0,91), motivacija (R=0,41), zdravje (R=0,31), zadovoljstvo s trenutnim družabnim življenjem (R=0,28), družina (R=0,21), kompetence (R=0,19) in neposredni vodilni (R=0,11). 

Ključne besede: institucionalno varstvo starejših, zaposleni, delovna sposobnost, dejavniki vpliva na delovno sposobnost


Kakovost življenja je večdimenzionalni družbeno konstruiran koncept, ki ga determinirajo številni dejavniki, med katerimi je izobraževanje oziroma vseživljenjsko izobraževanje eden izmed ključnih. To še posebej velja za starejše ljudi, pri katerih glede na njihovo vključenost v izobraževanje ugotavljamo slabo udejanjanje koncepta vseživljenjskega izobraževanja. Zato smo v okviru prispevka proučili vključenost starejših v izobraževanje v Sloveniji. Raziskava temelji na kvantitativnem metodološkem pristopu.V raziskavi smo uporabili enostavno slučajnostno vzorčenje. Podatke smo z anketiranjem zbirali v vseh dvanajstih slovenskih statističnih regijah za zadnje izbrano leto in zadnja tri izbrana leta. Sodelovalo je 378 anketirancev, starejših od 65 let. Podatke smo obdelali z relevantnimi metodami opisne in sklepne statistike. Na osnovi rezultatov raziskave ugotavljamo, da niti v zadnjem izbranem letu in niti v zadnjih treh izbranih letih ne obstajajo statistično značilne razlike v vključenosti v izobraževanje glede na spol in starost starejših. Ugotavljamo tudi, da obstajajo statistično značilne razlike v vključenosti starejših v izobraževanje glede na njihovo doseženo izobrazbo in višino mesečnega dohodka. Rezultati prispevajo k razumevanju okoliščin vključenosti starejših v oblike formalnega, neformalnega ali priložnostnega vseživljenjskega izobraževanja na ravni načrtovanja in implementacije politik in strategij izobraževanja starejših v Sloveniji. Na področju izobraževanja starejših, tudi v času soočanja z novim koronavirusom, to predstavlja prihodnje izzive in priložnosti za starejše ljudi, izobraževalne institucije, skupnosti, društva in ostale.

Ključne besede: starejši, izobraževanje, vseživljenjsko izobraževanje, izobraževanje starejših, vključenost

V skrbi za zaščito osebnih podatkov državljanov Evropske unije (EU) se Splošna uredba o varstvu podatkov (GDPR) širi tudi na raziskovalne dejavnosti, ki jih po tradiciji nadzirajo in odobrijo univerzitetni institucionalni revizijski in etični odbori. Ta članek govori o tem, na kakšne ovire so naleteli izvajalci mednarodne raziskave o spletnih storitvah v podporo družinskim oskrbovalcem oseb z demenco zaradi restriktivne razlage uredbe GDPR iz leta 2018. Sporna vprašanja vključujejo zasebnost, privolitev, ravnovesje med tveganji in koristmi ter pravice družinskih oskrbovalcev.

Iz gerontološke literature

Pandemija covid-19 povzroča obolevnost in smrtnost ter ovira delovanje zdravstvenih sistemov, zaradi česar so lahko posamezniki z Alzheimerjevo boleznijo in drugimi demencami ogroženi iz več vidikov. V članku avtorji preučujejo posledice pandemije za dementne osebe in njihove oskrbovalce ter predlagajo možnosti za preprečevanje negativnih posledic te situacije. Pandemija covid-19 je prekinila ustaljeno družbeno delovanje zaradi neposrednega vpliva na zdravje, na zdravstveni sistem in na sistem socialne oskrbe ter prinesla tudi negativne posledice na področju ekonomije in gospodarstva.

Osebe z Alzheimerjevo boleznijo in drugimi demencami so ena od najbolj ranljivih skupin v družbi, saj so v vsakodnevnem življenju močno odvisni od družinskih in poklicnih oskrbovalcev. V teh negotovih razmerah se je njihova ranljivost še povečala, zato je potrebno poiskati odgovore na naslednja vprašanja.

  1. Zakaj je pri dementnih osebah tveganje z okužbo covid-19 in umrljivost zaradi okužbe večja?

  2. Kako bo spremenjeno delovanje zdravstvenega sistema vplivalo na odkrivanje in zdravljenje demence?

  3. Kakšen bo vpliv družbenih sprememb na oskrbo dementnih bolnikov?

  4. Kakšne posledice lahko ima s pandemijo povezana situacija na duševno zdravje, stres in stigmo dementnih oseb?

  5. Kako bo pandemija vplivala na raziskovanje in preučevanje demence?

Nepremišljena sporočila in podobe lahko povzročijo stereotipne predstave o starejših ljudeh, zato je zelo pomembno kako informacije podajamo, katere izraze in besedne zveze pri tem uporabljamo in katerim naj se izogibamo. Strokovnjaki za komuniciranje iz AGE platform, krovne organizacije starejših na ravni EU, so v ta namen pripravili nekaj priporočil za ustrezno informiranje o staranju, podkrepljenih s praktičnimi primeri.

Evropska komisija je 27. januarja 2021 predstavila zeleno knjigo, s katero začenja široko razpravo o izzivih in priložnostih, ki jih prinaša starajoča se družba v Evropi. Komisija v njej analizira vpliv tega demografskega trenda na gospodarstvo in družbo ter poziva k sodelovanju v javnih posvetih do konca maja, v katerem lahko vsak izrazi stališča o odzivu na to vprašanje.


Alenka Ogrin - Kako so se na Dunaju lotili reševanja kadrovske vzdržnosti v dolgotrajni oskrbi?

Gerontološko izrazje

Jože Ramovš - Zaposleni družinski oskrbovalci

Simpoziji, delavnice

Mednarodna zveza za staranje (angl. International Federation on Ageing, IFA), je 15. januarja 2021 pripravila spletni seminar z dr. Rossom Upshurjem, kanadskim bioetikom, profesorjem ter zdravnikom. Predavatelj je želel opozoriti na etične vidike v času svetovne pandemije, saj so le-ti ključni za zagotovitev omejenih zdravstvenih resursov, da starostniki in ostale ranljive skupine dobijo potrebno oskrbo. Ker je bila večina spletnega seminarja namenjena vprašanjem poslušalcev, ki so jih bolj kot teoretične etične smernice zanimali odgovori na konkretna vprašanja, je IFA objavila članek, ki ga je v soavtorstvu napisal dr. Upshur (Emanuel in sod., 2020) in ga povzemamo v nadaljevanju.


Iz medgeneracijskih programov

Nataša Štandeker - Zadnji požirek šampanjca

Starosti prijazna mesta in občine

O starosti prijaznem Manchestru in njegovem unikatnem pristopu, s katerim ustvarja dobro mesto za staranje, smo v preteklosti že pisali. Odbor starosti prijaznega Manchestra je v novembru 2020 pripravil priporočila za ohranjanje dobrega počutja (telesnega in duševnega) v zimskem obdobju in s tem opozoril na daljše časovno obdobje, v katerem moramo biti še posebej pozorni na svoje zdravje. Letošnjo zimo je to še toliko bolj pomembno zaradi razširjenega korona virusa.  Knjižica “Keeping well this winter«  je pripravljena za starejše ljudi in z zbranimi informacijami dosega tudi tiste, ki ne uporabljajo računalniške tehnologije. V nadaljevanju predstavljamo ključna priporočila iz knjižice. 


Božena Prestor - Dober sosed je najboljša žlahta

Good Quality of Old Age: Journal for Gerontology and Intergenerational Relations

INDEX

0. Uvodnik (Jože Ramovš)

1. Scientific and expert articles

1.1. Tjaša Hudobivnik: Reconciling paid work and informal care

1.2. Matej Koprivnik, Danica Železnik, Tanja Hojs Fabjan: How the body mass index and the use of medical assistive devices affect the quality of life of elderly patients with multiple sclerosis

1.3. Nataša Štandeker: Factors Affecting Work Ability Among Employees in Institutional Care for the Elderly across Austria, Croatia and Slovenia

1.4. Nikolaj Lipič, Vilko Kolbl: Inclusion of elderly in education

1.5. O’Sullivan Liam, Wilkerson David, Deegan Kevin, Timmons Fergus in Bateman Daniel: Balancing dementia family carers’ rights to online supports with the rights of people with dementia to absolute privacy

2.Review of gerontological literature

2.1.  The impact of the Covid-19 pandemic on the lives of people with Alzheimer’s disease (Ajda Svetelšek)

2.2.  How to avoid stereotypical communication when talking about ageing and older people?

 (Alenka Ogrin)

2.3. Green paper on ageing (Alenka Ogrin)

2.4. How did Vienna address the problem of staff sustainability in long-term care?

 (Alenka Ogrin)

3. Glossary of gerontological terms

3.1.  Employed family caregivers (Jože Ramovš)

4. Symposiums, workshops

4.1. Fair Allocation of Scarce Medical Resources in the Time of Covid-19 (Blažka Kolenc)

5. Age-friendly cities and rural communities

5.1. Manchester – Staying safe and sound in winter (Katja Polc)

5.2. Lucky to have good neighbours (Božena Prestor)

6. Reflecting on intergenerational programmes

6.1. The last sip of champagne (dr. Nataša Štandeker)

The five articles, forming the major part of the first issue of the 24th year, reflect the interdisciplinary orientation of our gerontological intergenerational journal. The young sociologist, who studied work-life balance and informal care, presents a review of research and policy papers on this pressing issue. Three co-authors contributed their research findings on the impact of the use of medical devices on the quality of life of older people with multiple sclerosis. The gerontologist, in charge of a care institution, contributed her findings on the factors that affect the working ability of employees in the institutional care for older people. The article on the involvement of older people in lifelong learning considers adult education issues. The article from foreign gerontology literature deals with a dilemma of regulation of the right to privacy of care receivers and the right of caregivers to access care support. Other short presentations of researches and good practices reflect the interdisciplinary orientation of the journal and various aspects of age, ageing and intergenerational coexistence.

Our journal is an open forum for the development of gerontology in Slovenia. Its authors and readers are students, professors and researchers, practitioners and politics, volunteers and other people interested in ageing. When a student of one of the health, social or similar professions, trained to work with older people and for better coexistence between generations writes an article, one cannot limit her/himself to the school knowledge, which could be sufficient for his seminar or doctoral research. The author has to present the findings in a way, understandable also to students of other professions. The same goes for their professors. It is not easy to communicate with people in political or administrative positions who work for quality ageing and intergenerational coexistence. Namely, their language and working methods are often dry and abstract and only when they make an effort and “translate” their knowledge into an understandable and beautiful Slovenian language, they can be understood by people from all walks of life. Therefore, it is no surprise that we sometimes get the best responses from our readers to articles written by volunteers, among them also teachers, top researchers or other intelligent writers from many professions; they are able to write about their positive personal experiences avidly, with mental clarity. Certain articles in this issue might touch our readers with profound knowledge and beauty of language.


© 2010 - Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje