English site

Povečaj črkePomanjšaj črke

Status: Na zalogi

Cena izvoda: 14,00 €

izvodov v košarico

Izbrani članki iz te številke

Jože Ramovš:

Kakovostna starost logotip

LETNIK 24 (2021), ŠTEVILKA 2

Uvodnik

Največja gerontološka novica na prehodu letošnje pomladi v poletje je to, da je slovenska vlada oddala parlamentu v obravnavo predlog zakona o dolgotrajni oskrbi. Ni idealen, je pa najboljši v dolgi vrsti njegovih neuspešnih poskusov v preteklih dvajsetih letih. Pri vzpostavljanju slovenskega sistema za dolgotrajno oskrbo se deloma zgleduje po nemškem, ki je eden najbolj dodelanih in preizkušenih na svetu. Po njem prevzema zlasti ocenjevalno orodje o upravičenosti do stopnje oskrbe in zavarovalniški princip financiranja; uvedbo zavarovanja odlaga, za obdobje do tedaj pa je vlada financiranje zagotovila. Poleg zavarovanja sidra sistem dolgotrajne oskrbe v državni proračun – s to kombinacijo imamo v Sloveniji kar dobro izkušnjo pri pokojninskem sistemu.

Znanstveni in strokovni članki

Ljudje smo življenjsko odvisni od medsebojne pomoči. To je vsakdanja samoumevnost, ki se je večinoma ne zavedamo, pri oskrbi v bolezni in starostnem pešanju pa postane očitna nuja. Težavnost in uspešnost oskrbovanja je zelo odvisna tudi od tega, kako oskrbovanec doživlja prejeto pomoč. Podobno pomoč drugega lahko doživljamo kot koristno pomoč, kot nepotrebno vsiljevanje ali kot nekaj, kar nam škodi. O tem, kako ljudje doživljajo prejeto pomoč, je malo raziskovalnih spoznanj, zato smo v obsežni reprezentativni raziskavi o tem, kaj nad 50 let stari prebivalci Slovenije potrebujejo, zmorejo in hočejo, z odprtima vprašanjema iskali njihove izkušnje o prejeti pomoči, ki jim je v življenju koristila in ki jim je škodila. Izhajali smo iz spoznanj o objektivnem in doživljajskem vidiku človekovega dojemanja sebe, drugih in celotne stvarnosti. Spoznanja o tem ter o dobrih in slabih izkušnjah ljudi s prejeto pomočjo so potrebna za razvoj sodobne individualizirane oskrbe. Ta dopolnjuje brezosebne oskrbovalne storitve z osebnim odnosom, ki odgovarja na človekove potrebe in njegovo osebno zgodovino. Analiza zbranih izkušenj o pomoči, ki jo ljudje doživljajo kot koristno in kot škodljivo, je dala naslednje rezultate. Precejšen del ljudi je slep za prejeto pomoč – ne doživljajo, da bi v življenju prejeli kako koristno pomoč. Ti imajo najnižje vrednosti svojega duševnega počutja – najbolj so pozabljivi, osamljeni, tesnobni, nemirni in otožni, svoje življenje doživljajo kot manj smiselno in so nesrečnejši od skupine realističnih ljudi, ki se zavedajo prejete koristne in škodljive pomoči. Pokazalo se je, da ta življenjski realizem narašča z izobrazbo. Glavno spoznanje analize pa je, da slabe izkušnje s prejeto pomočjo niso patogene, če se človek doživeto zaveda koristne pomoči, ki jo je prejel od drugih – zdi se, da se slabe življenjske izkušnje sproti raztapljajo v doživljanju dobrih. Zavestno učenje odprtega in hvaležnega doživljanja prejete pomoči je torej pomembna priprava za učinkovito dolgotrajno oskrbo, nasploh pa krepi pristno solidarnost v življenju.

Ključne besede: medčloveška pomoč, soodvisnost, solidarnost, škodljiva pomoč, nehoteno škodovanje

Mišično-kostna bolečina je pogosta pritožba pri starejših. Za fizioterapevte je pomembno, da imajo primerna in ustrezna orodja za oceno bolečine pri starejših ljudeh kot začetni korak k učinkovitemu obvladovanju bolečine. V prispevku so predstavljene glavne vrste merilnih orodij za posameznikovo poročanje o svoji bolečini in za opazovanje resnosti bolečine pri starejših. Vizualno analogna lestvica, numerična lestvica, bolečinski termometer, ocenjevalna lestvica z obrazno mimiko in besedna ocenjevalna lestvica so orodja za poročanje o svoji bolečini, ki so se izkazala za zanesljiva, veljavna in sprejemljiva za uporabo pri starejših. Za starejše ljudi je značilna tudi velika razširjenost demence in drugih bolezni, ki imajo za posledico slabše kognitivne sposobnosti ali besedno sporazumevanje, zato so poleg protokolov za ocenjevanje svoje bolečine potrebni še protokoli za opazovanje bolečinskega vedenja. Ti vrednotijo bolj samozaznavanje prisotnosti / odsotnosti bolečine, kot pa intenzivnost ali resnost bolečine. Njihova uporaba se priporoča za spremljanje sprememb bolečinskega vedenja starejših v daljšem časovnem obdobju oziroma odzivov na zdravljenje. Večina ocenjevalnih lestvic opisanih v tem prispevku ni uradno prevedenih v slovenski jezik. Za ugotavljanje psihometričnih lastnosti je potrebno nadaljnje raziskovanje v slovenskem jeziku ter kulturi in ne le v angleščini.

Ključne besede: starejši ljudje, bolečina, ocenjevanje svoje bolečine, opazovanje, lestvice

Delovna okolja postajajo vedno bolj generacijsko raznolika. Vendar pa sodelovanje starejših in mlajših delavcev pogosto otežujejo stereotipi o starostnih skupinah in staromrzništvo. Namen kvalitativne raziskave je bil proučiti izkušnje starejših delavcev z medgeneracijskimi odnosi na delovnem mestu pred in po pojavu pandemije covida-19. Z devetimi delavci, starimi med 59 in 72 let, je bilo izvedenih 18 intervjujev. Tri glavne teme, ki so izšle iz tematske analize intervjujev, so se navezovale na (1) medgeneracijsko sodelovanje in pomoč, (2) medgeneracijsko napetost in (3) skrb za prihodnost mlajše generacije. Raziskava je pokazala, da v nekaterih delovnih okoljih deluje kompleksna medgeneracijska dinamika in določena mera napetosti, ki pa so jo udeleženci doživljali različno intenzivno. V času prvega vala covida-19 so nekateri starejši delavci napovedali, da se bodo medgeneracijski odnosi zaradi ekonomske krize lahko poslabšali, skrbela pa jih je tudi prevlada tehnologije. Izpostavljen je bil pomen dobrega medgeneracijskega vodenja za sodobna delovna okolja.

Ključne besede: delo, kvalitativna raziskava, medgeneracijski odnosi, medgeneracijsko vodenje, staromrzništvo.

Iz gerontološke literature

1. oktobra 2020 je minilo trideset let, odkar je Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) ta dan proglasila za mednarodni dan starejših ljudi. Ob tej okrogli obletnici je razglasila desetletje  2020 – 2030 za desetletje zdravega staranja. Kljub nepredvidljivim in negotovim zdravstvenim razmeram v letu 2020 en trend zagotovo ostaja: prebivalstvo po vsem svetu se hitro stara in ta demografski prehod bo vplival na skoraj vse družbene vidike. Zdravje je za starejše še posebno pomembno. A več let življenja še ne pomeni, da so ta leta bolj zdrava. Poleg tega je ena od značilnosti starejše generacije precejšnja raznolikost v zdravju in načinu življenja. Leta 2015 je bila sprejeta Agenda 2030 za trajnostni razvoj, v kateri je bilo obljubljeno, da v razvoju nihče ne bo ostal pozabljen in da bo vsak človek imel priložnost dostojno izkoristiti svoj potencial in enakost. Z globalno strategijo in akcijskim načrtom SZO za staranje in zdravje, ki so ju sprejele države članice leta 2016, so zagotovili politični okvir za skupni svetovni odziv na staranje prebivalstva, ki je usklajen s to ambiciozno razvojno agendo.

Avtor knjige Prevention and fight against alzheimer (v slovenščini bi se naslov lahko glasil Preprečevanje in boj proti Alzheimerjevi bolezni), Vitali Umberto, je bil mnogo let dejaven zdravnik na področju pediatrije in kot specialist športne medicine. Objavil je veliko znanstvenih del. Elektronska verzija knjige, ki jo prikazujemo, je izšla v samozaložbi 7. februarja 2020. Razdeljena na 9 poglavij. Posvetil jo je svoji mami, ki je umrla pri 96 letih, nikoli ni bila v bolnišnici in do konca življenja duševno popolnoma orientirana. V knjigi opisuje preventivne dejavnike, ki prispevajo k preprečevanju Alzheimerjeve bolezni. V uvodu poudari podatek, da bo leta 2050 na svetu predvidoma 80 milijonov ljudi z Alzheimerjevo boleznijo, kar pomeni enega na sto prebivalcev. Alzheimerjeva bolezen je posledica mnogih vzrokov, ki jih je težko najti, zato je zelo pomembno preprečevanje in zaviranje bolezni.

Devetmesečne redne tedenske telovadne vaje za starejše lahko telesno starost udeležencev pomaknejo za desetletje nazaj in posledično zmanjšajo potrebo po zdravstveni negi in s tem povezanimi stroški, je bila zaključna ugotovitev študije zdravstvene univerze v prefekturi Miyazaki na Japonskem. Univerzitetna skupina je ugotovila, da je vadba pomagala udeležencem, da se izognejo potrebi po zdravstveni negi. Rezultati študije, v kateri so v prefekturi Miyazaki spremljali udeležence tečaja za krepitev telesne čvrstosti proti padcem, bodo verjetno prispevali k povečanju števila udeležencev na podobnih tečajih.

Simpoziji, delavnice

Letošnja že četrta mednarodna konferenca (eng)aging! je dolgoročni projekt češke nevladne organizacije Active Aging Center, katere namen je spodbuditi razpravo o demografski krizi in staranju prebivalstva. Njena osrednja tema je bila vloga tehnologije v starosti. Na konferenci, ki je bila letos izvedena v virtualnem okolju, je sodelovalo več kakor petdeset govorcev, njihovi prispevki pa so se nanašali na najnovejše raziskave in spoznanja o vlogi tehnologije pri zmanjševanju socialne izolacije in osamljenosti starejših ljudi ter pridobivanju novih digitalnih veščin, pri staranju delovno aktivnega prebivalstva ter na telemedicinske in teleoskrbovalne inovacije.

Iz medgeneracijskih programov

Medgeneracijska solidarnost in sožitje postajata v postmoderni družbi vse pomembnejši temi, saj so se, predvsem zaradi demografskih trendov, spremenila razmerja med generacijami, to pa je pomembno vplivalo na vzdržnost državne blaginje in na kakovost življenja posameznih starostnih skupin.

Good Quality of Old Age: Journal for Gerontology and Intergenerational Relations

Good Quality of old age: Journal for Gerontology and Intergenerational Relations, Vol. 24, Num. 2, 2021

 

INDEX

0. Uvodnik (Jože Ramovš)

 

1. Scientific and expert articles

1.1. Jože Ramovš in Alen Sajtl: Beneficial and harmful interpersonal help

1.2. Sonja Hlebš: Measuring tools in physiotherapy for the assessment of musculoskeletal pain in elderly

1.3. Urša Bratun: Intergenerational Dynamics Before COVID-19 and After the First Wave of the Pandemic

 

2. Review of gerontological literature

2.1.  10 Priorities towards a Decade of Healthy Ageing (Alenka Ogrin)

2.2.  Prevention and fight against alzheimer (Bojana Sečnjak)

2.3.  Exercise turns back seniors' physical clocks by 10 years, cuts medical costs (Maruška Budič)

 

3. Symposiums, workshops

3.1. Technology for active and independent ageing (Blažka Kolenc in Katja Polc)

 

4. Reflecting on intergenerational programmes

4.1. The role and importance of intergenerational programs in the development of the local community (Tjaša Hudobivnik in Blažka Kolenc)

 

The article about beneficial and harmful interpersonal help is analyses two questions from the extensive representative research on what the population of Slovenia over the age of 50 needs, can do and wants to do. These two open-ended questions asked respondents about their experiences of receiving beneficial help and the help which turned out to be harmful. Over ten percent of ageing people denied receiving any help in life. These were people with the lowest opinion ​​about their mental well-being and consider themselves to be forgetful, lonely, anxious, restless and sad. They experience their lives as less meaningful and are unhappier than a group of realistic people who are aware of the useful and beneficial as well as the harmful help they receive; this life realism grows with education. The main finding of the analysis is that bad experiences with the received help are not pathogenic if a person appropriately experiences beneficial help from others. Successful lifelong learning for acceptance of help is crucial for cooperation, especially for the quality of long-term care.

Another article is the review of pain measurement scales; it provides important information for people working in long-term care, especially for physiotherapy and palliative care. The next research paper identifies the dynamics of intergenerational relationships in the workplace before covid-19 and after the first wave of the epidemic. Among the reviews from foreign literature, an extensive summary of ten priorities for the Decade of Healthy Ageing stands out; it was thoroughly prepared by the WHO for the decade 2020-2030. The pandemic drew attention to the possibilities that modern technology offers in the field of active and healthy ageing; this issue of the journal provides an overview of selected presentations from the international conferences on this topic. The physical isolation of people during the epidemic affected personal connections in the local community in particular. It has worsened the problem of loneliness of older people and the need to develop intergenerational programs. In the section on intergenerational programs an article about the intergenerational center in Komenda, run by Anton Trstenjak Institute is presented, introducing programs based on the action development method. The editorial of the magazine brings the good news: Slovenian government has submitted the law on long-term care for parliamentary considerations.

© 2010 - Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje