Spoštovani avtorji,

Revija Kakovostna starost spodbuja razvoj znanstvenega in strokovnega diskurza na področju gerontologije ter sorodnih področij v Sloveniji. Namen navodil za pripravo prispevkov je avtorjem ponuditi jasen in pregleden okvir za oddajo prispevkov ter hkrati podpreti visoko raven vsebinske in uredniške kakovosti objav.

Navodila so zasnovana kot vodilo za učinkovito sodelovanje med avtorji in uredništvom. Ne predstavljajo zgolj formalnih zahtev, temveč so namenjena olajšanju postopka priprave, recenzije in objave prispevkov. Prispevki, ki ne bodo pripravljeni v skladu z navodili, ne bodo obravnavani.

Temeljno poslanstvo revije Kakovostna starost je zbiranje sodobnega znanja o starosti, staranju in medgeneracijskem sožitju ter posredovanje teh spoznanj vsem, ki jih v slovenskem prostoru potrebujejo - od raziskovalcev in strokovnjakov do oblikovalcev politik in širše javnosti. Vsebinsko je revija znanstvena in strokovna, jezikovno pa si posebej prizadeva, da so prispevki napisani v lepi in vsem razumljivi slovenščini. Naš vzor pri tem sta jezik in znanstveno delo Antona Trstenjaka, enega največjih slovenskih mislecev dvajsetega stoletja.

Vodilna usmeritev revije je koncept celostne gerontologije, ki pri znanstvenem in praktičnem delu za kakovostno staranje in solidarno sožitje upošteva naslednja štiri temeljna izhodišča:

1. Celostna antropološka podoba človeka Celostna antropološka podoba človeka v njegovi telesni, duševni, duhovni, sožitno-socialni, razvojni in eksistencialni razsežnosti ob nedeljivi sistemski celoti vseh teh razsežnosti.
2. Celovit človekov razvoj Celovit človekov razvoj skozi vsa življenjska obdobja od spočetja do smrti, isto dostojanstvo in smiselnost človekove mladosti, srednjih let in starosti ter povezanost vseh treh generacij v solidarnem družbenem sožitju.
3. Interdisciplinarno dopolnjevanje Interdisciplinarno dopolnjevanje vseh znanstvenih ved in kulturnih panog, katerih znanja in tehnologije prispevajo h kakovostnemu staranju in solidarnemu sožitju; v reviji prevladujejo gerontološki in medgeneracijski prispevki iz psihosocialnega, zdravstvenega, vzgojno-izobraževalnega ter okoljsko-prostorskega področja.
4. Intersektorsko sodelovanje Intersektorsko sodelovanje vseh družbenih in političnih resorjev, ki so pomembni za kakovostno staranje in solidarno sožitje; posebna pozornost je posvečena medsebojnemu dopolnjevanju družine, krajevne skupnosti, civilne družbe in države.

V nadaljevanju predstavljamo vrste prispevkov, ki jih sprejemamo, in natančna navodila za njihovo pripravo, da bo vaše delo zasijalo v najboljši luči. Razumevanje razlik med posameznimi kategorijami prispevkov je ključno za uspešno objavo. Pravilna uvrstitev članka ne le usmerja recenzentski postopek, temveč tudi zagotavlja, da bo vaše delo doseglo najustreznejše bralce in imelo največji vpliv. Revija Kakovostna starost sprejema tri glavne vrste prispevkov, ki se razlikujejo po namenu, obsegu in postopku pregleda. Ne glede na vrsto prispevka morajo biti besedila pripravljena v formatu A4, z 1,15-vrstičnim razmikom, pisavo Times New Roman velikosti 12, obojestransko poravnana ter z robovi širine 2,5 cm. Vse strani besedila morajo biti zaporedno oštevilčene.

Znanstveni članki

 Znanstveni članki morajo predstavljati izviren prispevek k napredku znanja, teorije ali metodologije na področju celostne gerontologije in medgeneracijskih odnosov. Zaželeni so članki, ki temeljijo na novih empiričnih dognanjih, metodoloških inovacijah, kritični analizi obstoječih politik ali praks ter primerjalnih mednarodnih analizah.

• Obseg: Obseg članka naj bo med 6.000 in 10.000 besed, vključno z naslovom, povzetkom, tabelami, ključnimi besedami in seznamom literature.
• Oblika: Izvirni in pregledni znanstveni članki imajo naslednjo obliko: ime avtorja oziroma avtorjev, naslov članka, povzetek (do 250 besed) v slovenščini in v angleščini, ključne besede (5) v slovenščini in v angleščini, avtorjevi biografski podatki (do 100 besed v tretji osebi), kontaktni naslov avtorja ali avtorjev (poslovni in elektronski). Besedilo naj bo smiselno razčlenjeno v uvodni del, osrednji prikaz spoznanj, sklepne misli ter navedbo uporabljene literature.

Razprave (uredniško pregledani in recenzirani)

Ta kategorija služi kot platforma za izmenjavo idej, strokovnega znanja in izkušenj med različnimi deležniki, kot so nevladne organizacije, oblikovalci politik, praktiki in akademiki. Avtorje spodbujamo, da predstavijo inovativne politike ali prakse, odprejo razpravo o kontroverznih vprašanjih ali se osredotočijo na vidike zagovorništva. Prispevki naj bodo napisani v jasnem in dostopnem jeziku, primernem za širšo, ne le akademsko javnost. Posebej cenimo prispevke, ki presegajo zgolj akademski diskurz in lahko neposredno vplivajo na izboljšanje praks na področju skrbi za starejše.

Obseg: Obseg naj bo med 1.500 in 2.500 besed.

Recenzije

Revija objavlja knjižne recenzije domačih in tujih znanstvenih ter strokovnih del, ki niso starejša od treh let. Knjižne recenzije praviloma obsegajo do 2000 besed in jih pregleda urednik oziroma urednica. V recenziji naj avtorica ali avtor jedrnato predstavi vsebino in osrednje teze obravnavanega dela, oceni njegovo izvirnost, prispevek k razvoju področja ter njegov pomen za ciljno občinstvo. Daljše recenzije ali pregledni recenzijski prispevki, ki obravnavajo več publikacij na isto temo, so možni le po predhodnem dogovoru z uredništvom.

 

Postopek priprave in oddaje prispevkov

Pri pripravi prispevkov skrbno upoštevajte navodila za pripravo prispevkov, in prispevke, pripravljene v skladu z navodili,pošljite kot priponko na info@iat.si.  Ob oddaji mora avtor priložiti izjavo, da besedilo še ni bilo objavljeno in ni v postopku recenzije pri kateri koli drugi znanstveni reviji ali monografiji. Objave izvirnih in preglednih znanstvenih in strokovnih člankov v reviji praviloma niso honorirane.

Dosledno oblikovanje besedila prispeva k boljši berljivosti, profesionalnemu videzu revije in olajša delo uredništva. Prosimo, da se pri pripravi rokopisa držite naslednjih smernic:

• Format datoteke: Besedilo shranite v formatu Microsoft Word (.docx)
• Pisava: Uporabite pisavo Times New Roman, velikost 12.
• Razmik med vrsticami: Nastavite razmik 1,5.
• Poravnava: Besedilo naj bo obojestransko poravnano.
• Robovi: Na vseh straneh (zgoraj, spodaj, levo, desno) nastavite robove na 2,5 cm.
• Opombe pod črto: Uporabljajte jih zmerno, le za dodatna pojasnila, in ne za navajanje virov. Opombe naj bodo oštevilčene zaporedno skozi celotno besedilo.
• Daljši dobesedni navedki: Navedke, ki so daljši od treh vrstic, oblikujte v ločenem, obojestransko zamaknjenem odstavku. Besedilo naj bo napisano v ležečem tisku in z  narekovaji.

Navajanje virov

Za zagotavljanje akademske doslednosti, jasnosti in mednarodne primerljivosti revija Kakovostna starost za navajanje virov uporablja sedmo izdajo standarda Ameriškega psihološkega združenja (American Psychological Association, APA 7). V besedilu se viri navajajo po avtorsko letnem sistemu (priimek avtorja, leto), na koncu prispevka pa mora biti priložen seznam literature, ki vključuje izključno vire, navedene v besedilu.

Primeri navajanja:

Knjiga
Trstenjak, A. (1989). Skozi prizmo besede. Slovenska matica.

Članek iz revije
Trstenjak, A. (1998). Štirje letni časi življenja. Kakovostna starost, 1(1), 4–7.

Poglavje v uredniški knjigi ali zborniku
Trstenjak, A., & Ramovš, J. (1997). Sciences as a global problem. V S. Pejovnik & M. Komac (ur.), From the global to the roots: Learning – the treasure within (str. 134–139). Ministry of Science and Technology of the Republic of Slovenia.

Organizacija kot avtor
World Health Organization. (2007). Global age-friendly cities: A guide. World Health Organization.

Spletni vir
Trstenjak, A. (n. d.). Skozi prizmo besede. http://www.inst-antonatrstenjaka.si

Če datum objave spletnega vira ni znan, se namesto leta uporabi oznaka b. d. (brez datuma). Ko je prispevek oddan v skladu z vsemi navodili, se začne postopek njegove strokovne presoje.

Citiranje raziskovalnih podatkov

Avtorji morajo raziskovalne podatke in druge raziskovalne rezultate, uporabljene pri pripravi članka, navajati enako dosledno kot druge znanstvene vire. Citiranje mora biti skladno z navodili repozitorija, v katerem so podatki objavljeni, ter s citatnim slogom APA 7, ki ga uporablja revija Kakovostna starost.

To velja tako za podatke, ki so jih ustvarili avtorji članka sami, kot za sekundarne podatke drugih raziskovalcev, ustanov ali organizacij.

Podatkovni vir mora biti naveden na ustreznem mestu v besedilu ter vključen v seznam virov na koncu članka. Kadar so podatki neposredna podlaga tabele, grafa ali slike, se vir navede tudi ob tem elementu. Bibliografska navedba mora vsebovati trajni identifikator podatkovne objave, praviloma DOI, oziroma drugo stabilno povezavo.

Dodatna navedba v opombi pod črto je smiselna samo, kadar je potrebna za pojasnitev posebnih pogojev dostopa ali uporabe podatkov.

Kadar podatki niso digitalizirani ali zaradi pravnih, etičnih, avtorskih ali drugih utemeljenih omejitev niso javno objavljeni, mora avtor to jasno pojasniti v izjavi o dostopnosti raziskovalnih podatkov. Navesti mora razlog omejitve ter, kadar je mogoče, informacije o alternativnem načinu dostopa, dostopnosti metapodatkov ali spremljajočih gradiv.

Bibliografska navedba podatkovne objave naj vsebuje najmanj:

1. avtorja oziroma ustvarjalca podatkov;

2. leto objave;

3. naslov podatkovne zbirke;

4. različico, kadar obstaja;

5. vrsto vira, na primer [Podatkovna zbirka];

6. ime repozitorija;

7. trajni identifikator, na primer DOI.

Primer navedbe po APA 7

Priimek, I., & Priimek, I. (leto). Naslov podatkovne zbirke (različica) [Podatkovna zbirka]. Ime repozitorija. https://doi.org/xxxxx

Odgovornosti avtorjev, uredništva in recenzentov

Avtorji so odgovorni za:

•      zakonitost in etično ustreznost zbiranja, obdelave in objave podatkov;

•      ustrezno anonimizacijo podatkov;

•      spoštovanje pogojev informiranega soglasja;

•      pridobitev potrebnih dovoljenj;

•      pravilnost navedb o mestu in pogojih dostopa;

•      ustrezno citiranje podatkovnih virov.

 

Uredništvo preveri, ali empirični znanstveni članek vsebuje izjavo o dostopnosti podatkov, ali navedeni trajni identifikator oziroma povezava deluje, ali so omejitve dostopa ustrezno obrazložene ter ali so uporabljene podatkovne objave vključene v seznam virov.

Recenzenti lahko avtorje opozorijo na manjkajočo dokumentacijo, nejasno izjavo o dostopnosti podatkov, neustrezno citiranje ali potrebo po dodatnih informacijah, ki so pomembne za strokovno presojo raziskave.

Od urednikov in recenzentov se ne pričakuje, da ponovno izvedejo celotno analizo ali prevzamejo odgovornost za zakonitost, popolnost oziroma ustreznost anonimizacije podatkov.

Licence in dodatne informacije

Raziskovalni podatki in druga gradiva naj bodo, kadar pravne in etične okoliščine to dopuščajo, objavljeni pod ustrezno odprto licenco iz nabora, ki ga omogoča izbrani repozitorij, na primer CC0 ali CC BY 4.0. Revija ne zahteva prenosa pravic na raziskovalnih podatkih na revijo ali izdajatelja.

Avtorji naj pri pripravi in objavi podatkov upoštevajo navodila izbranega repozitorija ter pravila svoje matične ustanove in financerja. Za pomoč se lahko obrnejo na podatkovnega svetovalca, knjižnico ali institucionalni repozitorij svoje ustanove oziroma na uredništvo revije Kakovostna starost na naslovu info@iat.si

Recenzentski postopek in etika objavljanja

Uredništvo revije Kakovostna starost je zavezano k ohranjanju najvišjih etičnih standardov in zagotavljanju objektivnosti objavljenih vsebin. Ključno vlogo pri tem ima strog in neodvisen recenzentski postopek. Za znanstvene in pregledne članke revija uporablja obojestransko anonimni recenzentski postopek (double-blind peer review). To pomeni, da identiteta avtorjev ostane skrita recenzentom in obratno. Vsak oddani rokopis, ki ustreza tematski usmeritvi in formalnim zahtevam revije, pregledata vsaj dva, strokovno usposobljena recenzenta. Končno odločitev o objavi sprejme uredniški odbor na podlagi recenzentskih mnenj in priporočil.

Veselimo se vaših prispevkov in priložnosti za sodelovanje. Verjamemo, da lahko z vašim raziskovalnim delom, ki sledi duhu celostne gerontologije, skupaj pomembno prispevamo k boljši prihodnosti staranja in medgeneracijskih odnosov v naši družbi.