Človek živi z drugimi ljudmi v družini, službi, osebni družbi in v širši skupnosti. Lepo sožitje z ljudmi je največji kos njegove življenjske sreče in grdo sožitje največji kos človeških stisk. Zboljšanje sožitja lahko pričakujemo samo od enega človeka na svetu: od samega sebe. Če druge silimo v lepše vedenje do nas, že s tem sožitje z njimi poslabšujemo. Naše vedenje do drugih je odvisno od tega, kako jih doživljamo in koliko znamo upravljati svoje komuniciranje in vedenje do njih; naše doživljanje ljudi in komuniciranje z njimi pa je odvisno od nas, zato se lepšega sožitja lahko naučimo.



Medgeneracijsko sožitje je sožitje med mlado, srednjo in tretjo generacijo ali rodom. Mladi rod so ljudje od začetka življenja do samostojnosti (zaposlitev, prvi otrok), upokojitev je povprečna zgornja meja srednje generacije, ki nato preide v tretjo. Kakovost staranja in starosti je zelo odvisna od kakovosti sožitja med generacijami.
Inštitut Antona Trstenjaka medgeneracijsko sožitje raziskuje, zlasti pa se posveča razvijanju in izvajanju praktičnih antropohigienskih programov za učenje lepšega sožitja v vsakdanjem življenju.
več »
Podstran pri Medgeneracijsko prostovoljstvo
Podstran pri Medgeneracijsko prostovoljstvo
Na intervizijskih skupinah in skupnih srečanjih prostovoljcev se je pokazala potreba po osvežitvi znanja in pridobivanju novega znanja za praktično delo s starejšimi. Prostovoljci pri svojem delu dobijo veliko spoznanj in energije od starih ljudi, med njimi se stkejo sčasoma tudi močne čustvene vezi. Ko stari ljudje umrejo, zbolijo ali se vedenjsko spremenijo, pusti vse to sledi tudi pri prostovoljcih. S časom se spreminjajo tudi oni sami, dobivajo na primer nove vloge, nekatere zelo prijetne, kot so nova zaposlitev, vloga mame ali babice, druge so težke, kot je nega onemoglih staršev ali življenjskega sopotnika. Vse te okoliščine so narekovale potrebo, da smo se na Inštitutu Antona Trstenjaka, leta 2010, odločili za pripravo tečajev za ohranjanje prostovoljske kondicije več letnih prostovoljcev.
Podstran pri Medgeneracijsko prostovoljstvo
Na Inštitutu Antona Trstenjaka se posvečamo raziskovanju medčloveškega sožitja ter ustvarjanju in izvajanju sodobnih programov za učenje lepega osebnega sožitja med ljudmi. V dveh desetletjih smo z enoletnimi tečaji usposobili nad 2000 prostovoljcev za medgeneracijsko druženje s starim človekom, vodenje medgeneracijskih skupin za kakovostno staranje in organiziranje lokalnih mrež prostovoljcev. Sodobno prostovoljstvo je torej nepogrešljivo pri krepitvi samopomoči in solidarnosti kot temeljnih komponent človekovega socialnega imunskega sistema.
Podstran pri Medgeneracijsko prostovoljstvo
Voditelji medgeneracijskih skupin, individualni družabniki starim ljudem ter vsi drugi medgeneracijskih prostovoljci se najprej usposabljajo za prostovoljstvo, ki ga med usposabljanjem tudi že izvajajo. Po zaključku usposabljanja se vključijo v lokalna medgeneracijska društva, v okviru katerih izvajajo prostovoljstvo. Da pa prostovoljci vzdržujejo svojo prostovoljsko kondicijo in da pridobivajo nova znanja se srečujejo v intervizijskih skupinah.
Življenje je kvalitetno, če ima človek poskrbljeno za svoje materialne potrebe in če živi v lepih medčloveških odnosih. Kakovostno življenje in medčloveško sožitje sta vrhunski vrednoti, zato se splača zanju potruditi.
Nihče si ne more narediti lepega življenja sam, brez pomoči drugih: ne sam oče, ne sama mati, kaj šele otroci, ki so odvisni od njiju. Uspeh in sreča vsakega v družini sta odvisna od uspeha in sreče drugih – kar naredimo za skupni družinski kapital, se nam v življenju vrača in plača z obrestmi.