English site

Povečaj črkePomanjšaj črke

Človek živi z drugimi ljudmi v družini, službi, osebni družbi in v širši skupnosti. Lepo sožitje z ljudmi je največji kos njegove življenjske sreče in grdo sožitje največji kos človeških stisk. Zboljšanje sožitja lahko pričakujemo samo od enega človeka na svetu: od samega sebe. Če druge silimo v lepše vedenje do nas, že s tem sožitje z njimi poslabšujemo. Naše vedenje do drugih je odvisno od tega, kako jih doživljamo in koliko znamo upravljati svoje komuniciranje in vedenje do njih; naše doživljanje ljudi in komuniciranje z njimi pa je odvisno od nas, zato se lepšega sožitja lahko naučimo.

DružinaMedgeneracijska povezanostMedgeneracijsko druženje

Medgeneracijsko sožitje je sožitje med mlado, srednjo in tretjo generacijo ali rodom. Mladi rod so ljudje od začetka življenja do samostojnosti (zaposlitev, prvi otrok), upokojitev je povprečna zgornja meja srednje generacije, ki nato preide v tretjo. Kakovost staranja in starosti je zelo odvisna od kakovosti sožitja med generacijami.

Inštitut Antona Trstenjaka medgeneracijsko sožitje raziskuje, zlasti pa se posveča razvijanju in izvajanju praktičnih antropohigienskih programov za učenje lepšega sožitja v vsakdanjem življenju.

več »

Aktualne vsebine

Življenje je kvalitetno, če ima človek poskrbljeno za svoje materialne potrebe in če živi v lepih medčloveških odnosih. Kakovostno življenje in medčloveško sožitje sta vrhunski vrednoti, zato se splača zanju potruditi.

Nihče si ne more narediti lepega življenja sam, brez pomoči drugih: ne sam oče, ne sama mati, kaj šele otroci, ki so odvisni od njiju. Uspeh in sreča vsakega v družini sta odvisna od uspeha in sreče drugih – kar naredimo za skupni družinski kapital, se nam v življenju vrača in plača z obrestmi.

Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje je bil partner pri izvedbi raziskovalnega projekta Medgeneracijski dialog za kakovostno bivanje, katerega nosilna raziskovalna organizacija je bila Teološka fakulteta v Ljubljani. Projekt je potekal v letih 2008 in 2009, njegov glavni financer je bila Agencija za raziskovalno dejavnost RS s programom CRP.

Inštitut Antona Trstenjaka je v okviru projekta izvedel manjšo samostojno raziskavo o komuniciranju med generacijami, katere nosilec je bil dr. Jože Ramovš.

Socialna MREŽA MEDGENERACIJSKIH PROGRAMOV ZA KAKOVOSTNO STARANJE je sistem sodobnih programov, s katerim v občini, krajevni ali drugi skupnosti ali v ustanovi za stare ljudi ozaveščamo o kakovostnem, zdravem in aktivnem staranju te o solidarnem sožitju med generacijami, usposabljamo posameznike in skupine za učinkovito uresničevanje teh nalog na principu samopomoči in krajevne samoogranizacije. Glavni namen mreže je preprečevanje socialne izključenosti starejših in krepitev medgeneracijske solidarnosti.

Socialna mreža, ki jo razvijamo in uvajamo po Sloveniji, je sestavljena iz 4 sklopov programov.

Oktobra 2007 smo na Inštitutu Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje začeli z izvajanjem programa Medgeneracijskega družabništva ob učenju računalniku, ki ponuja starejšim ljudem možnost, da se ob prijetnim druženju z mladim človekom brezplačno naučijo osnov računalništva oziroma nadgradijo svoje računalniško znanje. Med dijaki in študenti, ki želijo del prostega časa nameniti starim ljudem in z njimi podeliti svoje računalniško znanje je ta oblika družabništva zelo priljubljena.

Na Inštitutu Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje razvijamo in uvajamo različne programe za lepo sožitje med ljudmi. Ob številnih programih za kakovostno sožitje med generacijami in za kakovostno staranje imajo posebno mesto programi za lepše sožitje med partnerjema in staršema v družini. »UPS« je tečaj za učenje partnerske komunikacije v praksi.

Solidarnost med generacijami v EU

V času predsedovanja Slovenije Svetu EU je bil na slovensko pobudo 29. april sprejet za evropski dan solidarnosti med generacijami, leto 2012 pa za evropsko leto aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti.

Medgeneracijsko sožitje

V vsakem obdobju življenja mora človek poskrbeti, da je intenzivno osebno povezan vsaj z enim pozitivno usmerjenim človekom iz vsake generacije: z enim mladim, enim srednjih let in enim starim.

Povezanost

© 2010 - Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje