Novice
V evropskih državah, kjer sistem dolgotrajne oskrbe uvajajo že četrt stoletja, ugotavljajo troje. Prvo: brez družinskih in drugih neformalnih oskrbovalcev ne more delovati nobena oskrba bolnih, starostno onemoglih in invalidnih ljudi. Drugo: družinski in drugi neformalni oskrbovalci danes nujno potrebujejo javno in strokovno pomoč. Tretje: da sami družinski oskrbovalci in družba prepoznamo vlogo družinskih in drugih neformalnih oskrbovalcev, je potrebno več let vztrajnega ozaveščanja in javne pomoči.
V Sloveniji doma nekoga oskrbuje več kot 300.000 ljudi. S svojim delom družinski oskrbovalci zagotavljajo kar 80 % oskrbe. Njihovo delo je pomembno, a zahtevno. V domovih za stare ljudi številni uslužbenci in strokovnjaki poklicno skrbijo za stanovalce, doma pa je človek za mnogo stvari sam ob vsem drugem delu. Sreča se s stvarmi, ki jih do sedaj ni delal – kot je na primer vsakodnevna skrb za higieno svojca. Soočen je z različnimi boleznimi, ki jih ne pozna. Ob pogledu na pešanje bližnjega, se v človeka vsesava tudi strah pred lastno boleznijo, onemoglostjo in staranjem, zato se lahko zgodi, da začne nelagodno ali nestrpno doživljati bolnega ali starostno onemoglega svojca, ne da bi se tega prav zavedal. Vse to je lahko zelo izčrpavajoče.
Slovensko združenje družinskih oskrbovalcev pod okriljem Inštituta Antona Trstenjaka povezuje družinske in druge neformalne oskrbovalce iz vse Slovenije. Zavzema se za boljšo prepoznavo družinskih oskrbovalcev ter njihovo sistematično podporo in izobraževanje. Oskrbovalcem daje glas, da sami povedo, kaj potrebujejo, omogoča pa jim tudi deljenje izkušenj, možnost povezovanja in strokovno podporo.
Tema letošnjega dneva družinskih oskrbovalcev je usklajevanje poklicnega življenja, zasebnega življenja in oskrbovanja bližnjega. Ne glede na to, kaj delamo, kdo smo, kako živimo – vsi smo prej ali slej tudi oskrbovalci svojih bližnjih. Vendar usklajevanje oskrbovanja s poklicnim delom in lastnimi obveznostmi za marsikoga predstavlja velik problem. Gre za življenjsko temo, ki se dotika vsakdana marsikaterega oskrbovalca, obenem pa tudi za družbeno temo, saj nam da misliti, koliko kot družba, vključno z delodajalci, pomagamo družinskim oskrbovalcem ustvarjati pogoje, v katerih lahko najdejo uspešno ravnovesje med vsem naštetim.
Danes bodo pod okriljem Združenja po vsej Sloveniji potekale akcije ozaveščanja. Vabljeni, da se jim pridružite, jim sledite preko Facebooka @Družinski oskrbovalci ali na naši spetni strani. Razširimo glas neformalnih oskrbovalcev!
V Sloveniji doma nekoga oskrbuje vsak peti do deseti državljan. S svojim delom družinski oskrbovalci zagotavljajo kar 80 % oskrbe. Njihovo delo je pomembno, a zahtevno. V domovih za stare ljudi številni uslužbenci in strokovnjaki poklicno skrbijo za stanovalce, doma pa je človek za mnogo stvari sam ob vsem drugem delu. Sreča se s stvarmi, ki jih do sedaj ni delal – kot je na primer vsakodnevna skrb za higieno svojca. Soočen je z različnimi boleznimi, ki jih ne pozna. Ob pogledu na pešanje bližnjega, se v človeka vsesava tudi strah pred lastno boleznijo, onemoglostjo in staranjem, zato se lahko zgodi, da začne nelagodno ali nestrpno doživljati bolnega ali starostno onemoglega svojca, ne da bi se tega prav zavedal. Vse to je lahko zelo izčrpavajoče.
Slovensko združenje neformalnih oskrbovalcev pod okriljem Inštituta Antona Trstenjaka povezuje družinske in druge neformalne oskrbovalce iz vse Slovenije. Zavzema se za boljšo prepoznavo družinskih oskrbovalcev ter njihovo sistematično podporo in izobraževanje. Oskrbovalcem daje glas, da sami povedo, kaj potrebujejo, omogoča pa jim tudi deljenje izkušenj, možnost povezovanja in strokovno podporo.
To nadaljuje tudi ob letošnji temi Evropskega dneva družinskih oskrbovalcev, ki je pravična delitev oskrbe. Ozaveščajo o pravičnejši porazdelitvi oskrbe med formalno in neformalno, o pomembnosti delitve oskrbe med družinskimi člani in o večjem vključevanju moških v oskrbo. Velja pa poudariti, da pravična delitev ne pomeni, da vsak oskrbuje enako časa ali na enak način, ampak da vsak pripomore po svojih zmožnostih.
Danes bodo pod okriljem Združenja po vsej Sloveniji potekale akcije ozaveščanja. Vabljeni, da se jim pridružite, jim sledite preko Facebooka @Družinski oskrbovalci ali na naši spetni strani. Razširimo glas neformalnih oskrbovalcev!
Začela bom na koncu svojih izkušenj o neformalni oskrbi družinskega člana; takrat, ko je bil večji del moje družine, za katero sem skrbela (tašča, oče, tast, mama), že pokojen. Pri negi in pomoči vsem sem uporabila znanje, ki sem ga pridobila v šoli in na terenu v okviru patronažne fizioterapevtske oskrbe. Tedaj nisem vedela, da sem neformalna oskrbovalka.
Po upokojitvi sem šla na Tečaj za družinske in druge neformalne oskrbovalce, ki ga je organiziral Inštitut Antona Trstenjaka. Kar tako, na zalogo. Želela sem poglobiti znanje o starostniku, negi, fizioterapiji, pravnih zadevah, umiranju. Tam sem se srečala s tečajniki, ki so oskrbovali domače. Ugotovila sem, da si oskrbovalci postavljamo podobna vprašanja: Ali smo za naše svojce dovolj dobro poskrbeli? Ali znamo dovolj? in podobno.
Čez nekaj let sem se znašla skupaj z možem pred njegovo diagnozo karcinom ledvice. Lahko si predstavljate, da se ob taki diagnozi postavlja nešteto vprašanj, sprva predvsem kako zdraviti. Ledvica je bila odstranjena, predpisali so mu biološka zdravila. Prijeten dopust sva preživela na otoku Lastovo. Bolezen ni mirovala. Prišlo je do zloma nadlahtnice, operacija je bila uspešna. Menjali so mu zdravila, prejel je imunološko terapijo, ki je povzročila odpoved ledvice. Pet tednov je bil hospitaliziran. Otroci in jaz smo mu z vsakodnevnimi obiski vlivali korajžo, ga spodbujali k hoji. Zdravljenje z visokimi dozami kortikosteroidov je povzročilo otekline nog in visok sladkor. Potrebno je bilo zdravljenje z dvema vrstama inzulina, posebno usklajeno dieto. Koža je bila izredno občutljiva, pojavili so se razjede. Težko je vstajal, potrebna je bila prilagoditev postelje. Čeprav je prihajala patronažna sestra, je bila tudi z moje strani potrebna skrbna nega. Prehodno se je stanje izboljšalo, tako da sva si z možem, kljub dializi, uspela organizirati oddih na Pagu. Nato so se težave preko zime stopnjevale. Na dializo je odhajal ob 5h zjutraj. Vstala sem ob 4h, ker sem želela, da prej zajtrkuje. Vračal se je ob 14:30. V soboto, 1. avgusta se ni vrnil. Poklical me je, da so ga zaradi bolečin zadržali v bolnici. V nedeljo sem mu odnesla osebne stvari. Bilo je v času epidemije, tako da me niso pustili k njemu. Naslednje dni se ni javljal, zaradi visokih doz protibolečinske terapije. Z otroci smo smeli za 20 min k njemu, ko je umiral. S preiskavami je bilo ugotovljeno, da je bolečine povzročila hernija med prsnim in ledvenim delom hrbta. Bila je stara poškodba iz mladosti, ki se je ponovila. Poslovil se je 12. avgusta lani. Pogosto se ustavljam ob misli, da smo bili prikrajšani za naše zadnje druženje in pogovor. Bilo bi drugače, če bi se poslovil doma. Tako kot sta se poslovila moja starša. Vseeno smo naredili, kar smo lahko.
V Sloveniji skoraj 400.000 ljudi skrbi za svoje starostno onemogle, bolne, invalidne družinske člane, prijatelje ali znance. Imenujejo se družinski oskrbovalci. Brez njih ne gre, ampak potrebujejo pomoč – možnost usposabljanja, možnost oddiha, pomoč v obliki storitev na domu, finančno pomoč, svetovanje in čustveno podporo. Razširimo glas družinskih oskrbovalcev in jih podprimo v njihovih prizadevanjih!
Na nas se lahko obrnete, če potrebujete pomoč, podporo ali informacije o tem, kako doma bolje ter lažje oskrbovati starejšega svojca - torej, če vas zanimajo: možne oblike pomoči, kako se pogovarjati s svojcem, tudi če je težaven, kako reševati konflikte, kako prilagoditi stanovanje, kako ob tem pomembnem, a težkem delu ne izgoreti, kako skrbeti za starejšega svojca, ki je zbolel za covid-19 in drugo.
Ker vas zaradi epidemije vse več doma skrbi za svoje bolne, starostno onemogle ali invalidne svojce, smo se na Inštitutu Antona Trstenjaka odločili, da izvedemo tečaj za družinsko oskrbo starejšega svojca na daljavo.
Tečaj bo sestavljen iz 8 zaporednih srečanj po uro in pol. Na njih bomo s pomočjo različnih strokovnjakov obdelali najpotrebnejše vsebine oskrbe, posvetili pa se bomo tudi sedaj aktualnemu covidu-19 ter skrbi za nekoga, ki ima nalezljivo bolezen. Več o tečaju lahko preberete na s klikom na to povzavo.
Ker so srečanja interaktivna, je število mest omejeno na 12 udeležencev. Prednost pri udeležbi bodo imeli tisti, ki te dni nekoga aktivno oskrbujejo. V primeru večjega števila prijav, bomo razmislili o dodatnem terminu.
Prijave zbiramo na: info@iat.si. V prijavnico prosim napišite ime in priimek, ali trenutno za koga skrbite, iz kje ste in vašo telefonsko številko. O datumu začetka tečaja vas bomo obvestili vsaj teden dni pred začetkom tečaja na vaš elektronski naslov.
TEČAJ JE ZA UDELEŽENCE BREZPLAČEN.
Če ste nenadoma izgubili vonj, ste prehlajeni, kašljate, vas boli grlo, imate vročino (torej temperaturo nad 37,5⁰C), težko dihate, vas bolijo mišice, trebuh ali imate prebavne motnje, je možno, da ste zboleli za covid-19.
Odgovore na vprašanja:
- Kaj naj storim, če sumim, da imam jaz ali moj starejši svojec covid-19?
- Kako naj ravnam, če zbolim za covid-19?
- Kako skrbeti za nekoga, ki je zbolel za covid-19?
najdete na: http://www.inst-antonatrstenjaka.si/sozitje/vprasanja/
Kar 80 % dolgotrajne oskrbe za starejše in kronične bolnike v Evropi nudijo družinski in drugi neformalni oskrbovalci, večinoma svojci, prijatelji ali sosedje. Ocenjujemo, da se pri nas v vlogi oskrbovalca znajde vsak deseti Slovenec. Za svoje delo niso plačani, a kljub temu bistveno prispevajo k zagotavljanju zdravstvenih in socialnih storitev. Brez njihovih prizadevanj bi se sistem oskrbe sesul.
Izbruh pandemije Covid-19 je težave neformalnih oskrbovalcev še zaostril. Tisoči prebivalcev Slovenije in milijoni po vsej EU so v zadnjih mesecih postali neplačani oskrbovalci svojih bližnjih, pomoči potrebnih.
Skrajni čas je, da prepoznamo velikanski prispevek neformalnih oskrbovalcev v družbi in jim pomagamo. Zato evropska krovna organizacija za neformalne oskrbovalce Eurocarers in njene članice 6. oktober razglaša za evropski dan neformalnih oskrbovalcev. Prinaša preprosto, a močno sporočilo: Smo neformalni oskrbovalci. Brez nas ne gre. A potrebujemo pomoč.
Inštitut Antona Trstenjaka bo za obeleženje tega dneva, skupaj s Slovenskim združenjem neformalnih oskrbovalcev, organiziral dogodke za člane in akcijo za večanje ozaveščenosti. Prosimo, da nam pri tem pomagate ter pesem za družinske oskrbovalce in Zgodbo oskrbovalke delite s čim večjim krogom prijateljev in znancev.
Če potrebujete dodatne informacije ali podporo o tem, kako doma bolje in lažje oskrbovati starejšega svojca, nas obiščite na bit.ly/oskrbovalec, pridružite se nam lahko na Facebook strani Družinski oskrbovalci ali pa za nasvet pokličete na svetovalni telefon, 064/299-599, ki obratuje vsak dan v tednu med 9 in 15h.
