Novice
Izšla je nova knjiga prof. dr. Jožeta Ramovša: SKUPINA IN SKUPINSKO DELO, ki je sad polstoletnega raziskovanja in dela s skupinami v praksi.
»Ni take knjige na trgu,« pravi Jože Ramovš, vodilni slovenski strokovnjak na področju medgeneracijskega sožitja, ki je skupaj z ženo Ksenijo razvil izvirno metodo skupinskega socialnega učenja za osebnostni razvoj in lepše sožitje. »Knjig o skupinah je bilo v preteklosti nekaj, v zadnjih letih pa skoraj ne več. Večina jih je bila namenjena posameznim vrstam skupin ali terapijam in so bile predvsem praktični priročniki.«
Nova knjiga Jožeta Ramovša je drugačna. Nastajala je kar 50 let in ni priročnik za eno samo področje. Enako uporabna je za gospodarstvo, vodstvene time, raziskovalne skupine, skupine za kakovostno staranje, terapevtske, verske, izobraževalne in vzgojne skupine.
Odgovarja namreč na eno največjih potreb sodobnega človeka: »To je znanje, ki nam kot družbi ne gre več. Naša civilizacija je v zadnjih desetletjih, ko je bilo močne tradicije konec, izgubila socialni kapital in mehanizme, kako živeti v osnovnih skupinah: v družini, med prijatelji, v skupnosti. Posledica so osamljenost, površinski odnosi in nenehno razočaranje.«
Knjiga je namenjena vsem, ki želijo bolje razumeti človeka, odnose in umetnost medčloveškega sožitja. Kot pravi Jože Ramovš: »Skupina je za človekov osebnostni razvoj in medčloveško sožitje to, kar so sklepi za telesno gibljivost.«
Za naročilo knjige nas pokličite (01 433 93 01) ali nam pišite (info@iat.si).
https://www.facebook.com/reel/983702774459875
15. junij nas vsako leto opominja na skupno odgovornost, ki jo kot posamezniki in družba nosimo za varnost in dostojanstvo starejših ljudi. Vsak dan si prizadevajmo za bolj varno, spoštljivo in podporno okolje, saj je tisto, kar je dobro za starejše, dobro za vse.
Starejši ljudje niso nekje tam zunaj, temveč smo to mi v različnih obdobjih življenja, del iste skupnosti in del iste življenjske poti. Prav zato so ekonomsko izkoriščanje, spletne prevare in vsiljiva prodaja, ki izkoriščajo zaupanje, ranljivost ali nepoznavanje sodobnih digitalnih orodij, vprašanje, ki zadeva vse nas. Ta oblika finančne zlorabe vključuje nepravično izkoriščanje premoženja ljudi, zato moramo biti posebej pozorni na nenadne spremembe v finančnem stanju posameznikov. Starost si zasluži varnost, spoštovanje in mir.
Tovrstne zlorabe najhitreje naraščajo prav med starejšimi, ključno vlogo pa ima zaupanje, ena naših temeljnih človeških potreb. Temeljiti mora na jasnosti in spoštovanju, ne na pritisku ali strahu, saj prevaranti z občutkom avtoritete in videzom legitimnosti tako pogosto pridobijo našo pozornost in zaupanje. Ob tem velja spomniti tudi na zdravo kmečko pamet, da ni vse zlato, kar se sveti. Zato bodimo še posebej previdni pri izdelkih in storitvah, ki obljubljajo čudežne ozdravitve ali hitre rešitve dolgoletnih težav. Vsi smo občutljivi na določena čustva, naj bo to strah, želja po varnosti, občutek dolžnosti ali upanje na boljše življenje. Zato je ključno, da ob pomembnih odločitvah ne hitimo in se posvetujemo z ljudmi, ki jim zaupamo.
A starost ne pomeni nemoči. Pomeni življenjske izkušnje, modrost in pravico do samostojnih, a varnih odločitev. To velja za vsakega izmed nas v različnih obdobjih življenja. Naša podpora naj zato predvsem krepi samostojnost. S tem gradimo skupnost, v kateri ima vsak možnost živeti varno, odločati o sebi in poiskati pomoč brez strahu ali sramu.
Mnogi, ki doživljajo nasilje, ga bodisi ne prepoznavajo bodisi ne vedo, kam se lahko obrnejo po pomoč. Ko krepimo digitalno pismenost, spodbujamo pogovor in pravočasno prepoznavamo znake zlorab, gradimo družbo, ki ne dopušča izkoriščanja. Za učinkovito preprečevanje nasilja so potrebne tudi sistemske spremembe, ki vključujejo krepitev zakonodaje, zmanjševanje revščine ter boljšo zaščito izoliranih in od drugih odvisnih oseb.
Pomemben steber pri tem predstavlja preventivni program Staranje brez nasilja, ki ga od leta 2015 izvajamo na Inštitutu Antona Trstenjaka pod okriljem Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. V okviru programa izvajamo delavnice za preprečevanje nasilja, organiziramo skupine za varnejšo starost, pomagamo krepiti varovalne dejavnike, nudimo osebno svetovanje in informiranje o oblikah pomoči ter spodbujamo prostovoljstvo in socialno vključenost. Če vas zanima več o programu ali bi se želeli vanj vključiti, nam pišite na info@iat.si ali pokličite na 01 433 93 01.
Želimo vam čim več premišljenih in varnih odločitev. Naj bo ta čas tudi priložnost, da se spomnimo stvari, ljudi in dogodkov, ki so brezplačni, a imajo za naše življenje neprecenljivo vrednost.
Na Inštitutu Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje se pridružujemo medicinski stroki in v imenu gerontološke stroke opredeljujemo PROTI zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ) in spodbujamo, da se državljani 23. novembra 2025 udeležite referenduma.
Smo PROTI zakonu ZPPKŽ – proti reševanju demografskih izzivov z napeljevanjem krhkih, bolnih in osamljenih ljudi k samomoru.
Preberite celotno strokovno mnenje.