Leta epidemije covida-19, vojna v Ukrajini in vsakdanje negotovosti v družini, službi in družbi stopnjujejo v ljudeh negotovost. Večinoma se je ne zavedamo, izraža se kot naelektreno vzdušje v družbi in kot osebna napetost, ki rada izbruhne v nestrpno komuniciranje ali v malodušno pasivnost.

Človeška zmožnost, ki preprečuje to nezdravo stanje, je zaupanje, to je doživljanje odprte poti v smiselno prihodnost ob zavedanju dejanskega stanja sebe, drugih in razmer. Osnovno prazaupanje se oblikuje v prvem letu življenja (Erikson), nato pa se bodisi krepi bodisi slabi. Franklova logoterapija išče spoznanja in razvija metode za krepitev prazaupanja ter notranje trdnosti in motivacije v vsakdanjih življenjskih razmerah, kakršne so, in sicer skozi vse življenje od mladosti do smrti.

Temu je posvečen 2-dnevni seminar Krepitev prazaupanja – obvladovanje negotovosti. Vodiva ga prof. dr. Jože Ramovš, logoterapevt s 4-letno specializacijo pri dr. Elisabeth Lukas, učenec Viktorja Frankla in Antona Trstenjaka, ter diplomirani psiholog Alen Sajtl.

Vse prostovoljce iz Ljubljane in okolice ponovno vabimo na jutranjo telovadbo za preprečevanje padcev in druženje vsako sredo med 9:00 in 10:00 uro na Inštitutu. Telovadba je brezplačna, vabljeni ste vi, vaši člani skupin in družabniki, lahko pa povabite tudi tiste, ki jih prostovoljstvo še zanima in bi se radi podružili in spoznali z nami.

Partnerji na projektu Neaktivnost ne pride v poštev (Inactivity is not an option) smo se konec avgusta srečali na projektnem sestanku v Slavonskem Brodu. Delovni teden je bil zaznamovan z zadnjimi skupnimi aktivnosti, saj se projekt v jeseni zaključuje. Tekom projekta smo pripravljali vodila za delo s starejšimi, sistem razvijanja vključevanja starejših v lokalnem in širšem okolju, interaktivni kurikulum za razvijanje kompetenc starejših in spletno stran z zanimivimi in uporabnimi informacijami za vse, ki delate s starejšimi. Pri tem je bilo naše vodilo, da lahko večjo aktivnost, medgeneracijsko sodelovanje in socialno vključenost starejših spodbujajo le programi, ustvarjeni skupaj s starejšimi.

V Sloveniji doma nekoga oskrbuje vsak peti do deseti državljan. S svojim delom družinski oskrbovalci zagotavljajo kar 80 % oskrbe. Njihovo delo je pomembno, a zahtevno. V domovih za stare ljudi številni uslužbenci in strokovnjaki poklicno skrbijo za stanovalce, doma pa je človek za mnogo stvari sam ob vsem drugem delu. Sreča se s stvarmi, ki jih do sedaj ni delal – kot je na primer vsakodnevna skrb za higieno svojca. Soočen je z različnimi boleznimi, ki jih ne pozna. Ob pogledu na pešanje bližnjega, se v človeka vsesava tudi strah pred lastno boleznijo, onemoglostjo in staranjem, zato se lahko zgodi, da začne nelagodno ali nestrpno doživljati bolnega ali starostno onemoglega svojca, ne da bi se tega prav zavedal. Vse to je lahko zelo izčrpavajoče.

Slovensko združenje neformalnih oskrbovalcev pod okriljem Inštituta Antona Trstenjaka povezuje družinske in druge neformalne oskrbovalce iz vse Slovenije. Zavzema se za boljšo prepoznavo družinskih oskrbovalcev ter njihovo sistematično podporo in izobraževanje. Oskrbovalcem daje glas, da sami povedo, kaj potrebujejo, omogoča pa jim tudi deljenje izkušenj, možnost povezovanja in strokovno podporo.

To nadaljuje tudi ob letošnji temi Evropskega dneva družinskih oskrbovalcev, ki je pravična delitev oskrbe. Ozaveščajo o pravičnejši porazdelitvi oskrbe med formalno in neformalno, o pomembnosti delitve oskrbe med družinskimi člani in o večjem vključevanju moških v oskrbo. Velja pa poudariti, da pravična delitev ne pomeni, da vsak oskrbuje enako časa ali na enak način, ampak da vsak pripomore po svojih zmožnostih.

Danes bodo pod okriljem Združenja po vsej Sloveniji potekale akcije ozaveščanja. Vabljeni, da se jim pridružite, jim sledite preko Facebooka @Družinski oskrbovalci ali na naši spetni strani. Razširimo glas neformalnih oskrbovalcev!

Med 9. in 10. decembrom 2021 je v okviru projekta TAAFE potekala 5. virtualna mednarodna delavnica. Delavnico je vodila Ana Ramovš z Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje. Sodelovali so udeleženci iz Avstrije, Francije, Italije Nemčije in Slovenije. Prvi dan delavnice smo posvetili sintezi dosedanjega dela ter interaktivni delavnici, kjer smo skupaj razmišljali o trajnostnem potencialu vseh udeleženih partnerjev. Še posebej zanimiv pa je bil drugi dan, ko je bil poudarek na pomenu proslavljanja in razširjanja rezultatov zainteresirani javnosti. Drug z drugim smo v sproščenem vzdušju delili različne načine in načrte proslavljanja.

Na mednarodnem projektu Neaktivnost ne pride v poštev, razvijamo načine in učne priložnosti za vseživljenjsko učenje starejših. Skupaj s partnerji iz Hrvaške, Italije in Madžarske smo se med 8. In 12. Novembrom mudili na treningu v Gyöngyösu na Madžarskem. Vsak dan smo namenili enemu intelektualnemu rezultatu (ang. Intellectual outputs) projekta. V sklopu prvega je Inštitut pripravil delavnico na temo vseživljenjskega učenja, v drugem delu pa smo pripravljali okvir za pripravo smernic za razvoj kompetenc med starejšimi. V naslednjih dneh smo se pogovarjali o pripravi učnega modela za starejše, andragoškega kurikuluma za starejše in zbirke uporabnih izobraževalnih gradiv, katere bodo trenerji, učitelji ali prostovoljci uporabljali pri svojem delu s starejšimi. Na zadnji dan smo skupaj še zaokrožili delo celotnega tedna in se dogovorili za naprej. Srečanje je bilo izredno prijetno saj smo bili vsi zelo veseli, da smo se končno srečali v živo in še dodatno potrdili, da kot partnerji zelo dobro sodelujemo.