Novice
Predstavnica Inštituta Antona Trstenjaka se je v začetku septembra 2024 udeležila novinarskega obiska treh dobrih praks medgeneracijskega sodelovanja na Dunaju.
Dunaj ima skoraj dva milijona prebivalcev, od tega več kot 400.000 starejših od 60 let.
Dunajčani so ponosni na svoje mesto z veliko zelenih površin, na voljo so socialna stanovanja, dober zdravstveni sistem, obsežne storitve socialnega varstva, mesto si prizadeva za zelen, inovativen in trajnostni razvoj, za skupno dobro celotnega mesta in njegovih prebivalcev.
Starejši prebivalci so pomembna skupina na vseh področjih življenja na Dunaju - nastanitev, mobilnost, varnost in zdravje, zato je cilj mestne uprave starejšim omogočiti samostojno življenje in možnosti aktivnega sodelovanja v družbi.
Številni ukrepi kažejo na zavezanost Dunaja k ustvarjanju starosti prijaznega okolja: gosto prepletena mreža storitev zdravstvene nege in socialne oskrbe, možnosti rekreacije, cenovno dostopna najemna stanovanja, prilagojena za varno in samostojno staranje, podporne in socialne ugodnosti, dobro razvito in dostopno omrežje javnega prevoza itd. Nenazadnje je tudi mesto Dunaj član mednarodne mreže starosti prijaznih mest in občin. 
Letošnji evropski dan družinskih in drugih neformalnih oskrbovalcev poteka pod geslom Neformalni oskrbovalci so partnerji v oskrbi – za pravično ureditev položaja družinskih oskrbovalcev!
Usmerja nas v uspešnejše reševanje enega najbolj perečih izzivov današnje Evrope – razviti humano, finančno in kadrovsko zdržno dolgotrajno oskrbo ob današnjem staranju prebivalstva. To je mogoče samo s partnerstvom med vsemi deležniki dolgotrajne oskrbe: državo in njenim uzakonjenim sistemom, zdravstveno, socialno in drugimi strokami ter samimi družinskimi in drugimi neformalnimi oskrbovalci.
Dejstva so jasna. Vsak deseti Evropejec nekaj ur tedensko ali celo dnevno skrbi za svojega bolnega, starostno onemoglega ali invalidnega svojca, soseda ali prijatelja. Še vsaj toliko žena, mož, snah, zetov, hčera, sinov, vnukov, sester, bratov, staršev in drugih družinskih članov, sosedov in prijateljev je pri tem udeleženih bolj od daleč. V Sloveniji neposredno oskrbuje nad dvesto tisoč ljudi, v Evropi čez 44 milijonov. Družinski in drugi neformalni oskrbovalci s svojim delom zagotavljamo kar 80 % oskrbe. Pomembno je upoštevati dejstvo, da vloga neformalnega oskrbovalca bližnjih prej ali slej čaka vsakega. Nanjo se je pametno pripraviti, da jo opravimo kakovostno za onemoglega bližnjega in za svoj lastni razvoj; ta priprava pa je naloga tako vsakega samega, kakor zdravstvene in drugih strok ter države, ki je odgovorna za sistem oskrbe v družbi.
Brez nas, družinskih in drugih neformalnih oskrbovalcev, ne gre, to naše delo pa je velikokrat zelo naporno. Partnersko sodelovanje uspeva, če se poznamo in spoštujemo; če so neformalni oskrbovalci v državi in družbi enakovreden del sistema dolgotrajne oskrbe, da dobijo od stroke znanje, od države pa razbremenilno pomoč.
V Zasavju to jesen na Inštitutu Antona Trstenjaka v sodelovanju s Centrom za socialno delo Zasavje organiziramo preventivne delavnice Varno staranje. Sklop treh delavnic bomo najprej izvedli v občini Hrastnik, in sicer bo prva delavnice že v četrtek, 26. 9. 2024 (glej vabilo). V nadaljevanju pa bomo delavnice ponovili še v občini Trbovlje in nato še v Zagorju. Udeležba je brezplačna.
Prijazno vabljeni!
Kaj je nasilje nad starejšimi?
Nasilje nad starejšimi se lahko kaže v različnih oblikah, vključno s fizičnim, psihološkim, finančnim nasiljem in zanemarjanjem. Fizično nasilje vključuje telesne poškodbe ali grožnje, psihološko nasilje pa je v obliki zastraševanja, žaljenja in izolacije. Finančna zloraba vključuje nepravično izkoriščanje premoženja starejših oseb, medtem ko zanemarjanje pomeni neustrezno oskrbo in premalo pozornosti.
Nasilje nad starejšimi ljudmi je pogosto skrito
Mnogi starejši, ki doživljajo nasilje, ga bodisi ne prepoznavajo ali pa ne vedo, kam se lahko obrnejo po pomoč. Starejši se pogosto bojijo posledic prijave, zlasti če jih zlorabljajo bližnji družinski člani ali skrbniki. Ozaveščanje o tej temi je ključno, saj nas spodbuja k razmisleku o tem, kje in kako pogosto se nasilje dogaja nad starejšimi ter kako ga lahko preprečimo.
Nasilje nad starejšim ruši vrednote solidarnosti in spoštovanja
Razlogi za nasilje nad starejšimi so kompleksni in mnogovrstni. To so lahko ekonomski pritiski, medgeneracijske napetosti, nezadostno znanje oskrbovalcev o ustrezni oskrbi starejših in pomanjkanje podpore za poklicne in družinske oskrbovalce. Posledice nasilja so hude – fizične poškodbe, psihološke travme, socialna izolacija in celo smrt. Nasilje nad starejšimi tudi negativno vpliva na širšo skupnost, saj ruši vrednote solidarnosti in spoštovanja.
Vsak izmed nas ima vlogo pri preprečevanju nasilja nad starejšimi
Pri preprečevanju nasilja imajo pomembno vlogo tako starejši kot njihovi svojci ter zaposleni, ki izvajajo storitve za starejše. Zaradi sprememb, ki jih prinaša starost, je potrebno iskati ravnovesje med ohranjanjem samostojnosti starejše osebe in nudenjem pomoči. Pokroviteljski odnos do starejših moti sožitje in prispeva k nestrpnosti do njih. Odprta in spoštljiva komunikacija zmanjšuje možnost nesporazumov ter posledično uspešno preprečuje nasilje.
Potrebne spremembe
Za učinkovito preprečevanje nasilja nad starejšimi so potrebne sistemske spremembe. To vključuje krepitev zakonodaje, ki ščiti starejše, zmanjševanje revščine ter zagotavljanje ustreznih storitev za žrtve nasilja. Prav tako je pomembno vlaganje v izobraževanje poklicnih in družinskih oskrbovalcev.
Program Staranje brez nasilja
je preventivni program, ki ga od leta 2015 izvajamo na Inštitutu Antona Trstenjaka pod okriljem Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, v okviru katerega izvajamo delavnice za preprečevanje nasilja, organiziramo skupine za varnejšo starost, pomagamo krepiti varovalne dejavnike, nudimo osebno svetovanje in informiranje o oblikah pomoči ter spodbujamo prostovoljstvo in socialno vključenost. V kolikor vas zanima več o programu ali bi se želeli vanj vključiti nam pišite na: info@iat.si ali pokličite na 01 433 93 01.
