Novice
Denar ni sveta vladar, povečuje pa varnost skozi vsa življenjska obdobja, še posebej v starosti.
Danes denar še vedno ostaja pomembno sredstvo za življenje. Z njim si lahko priskrbimo nekatere bistvene potrebščine za vsak dan. Če želimo imeti varno starost, moramo s svojimi financami, za katere smo skozi življenje trdo delali, ravnati tako, da nam bodo v svoji nalogi kar najbolje služile. Sredstva, ki smo jih prislužili na višku svojih delovnih sposobnosti, nam v poznejših letih pomenijo varnost za starost. Dobro ravnanje s financami nam pomaga pri preglednosti in preprečuje zmedo pri vsakdanjih denarnih opravilih, denarne zlorabe in morebitne goljufije, ki jih starejši pogosto doživljajo.
V evropskih državah, kjer sistem dolgotrajne oskrbe uvajajo že četrt stoletja, ugotavljajo troje. Prvo: brez družinskih in drugih neformalnih oskrbovalcev ne more delovati nobena oskrba bolnih, starostno onemoglih in invalidnih ljudi. Drugo: družinski in drugi neformalni oskrbovalci danes nujno potrebujejo javno in strokovno pomoč. Tretje: da sami družinski oskrbovalci in družba prepoznamo vlogo družinskih in drugih neformalnih oskrbovalcev, je potrebno več let vztrajnega ozaveščanja in javne pomoči.
V Sloveniji doma nekoga oskrbuje več kot 300.000 ljudi. S svojim delom družinski oskrbovalci zagotavljajo kar 80 % oskrbe. Njihovo delo je pomembno, a zahtevno. V domovih za stare ljudi številni uslužbenci in strokovnjaki poklicno skrbijo za stanovalce, doma pa je človek za mnogo stvari sam ob vsem drugem delu. Sreča se s stvarmi, ki jih do sedaj ni delal – kot je na primer vsakodnevna skrb za higieno svojca. Soočen je z različnimi boleznimi, ki jih ne pozna. Ob pogledu na pešanje bližnjega, se v človeka vsesava tudi strah pred lastno boleznijo, onemoglostjo in staranjem, zato se lahko zgodi, da začne nelagodno ali nestrpno doživljati bolnega ali starostno onemoglega svojca, ne da bi se tega prav zavedal. Vse to je lahko zelo izčrpavajoče.
Slovensko združenje družinskih oskrbovalcev pod okriljem Inštituta Antona Trstenjaka povezuje družinske in druge neformalne oskrbovalce iz vse Slovenije. Zavzema se za boljšo prepoznavo družinskih oskrbovalcev ter njihovo sistematično podporo in izobraževanje. Oskrbovalcem daje glas, da sami povedo, kaj potrebujejo, omogoča pa jim tudi deljenje izkušenj, možnost povezovanja in strokovno podporo.
Tema letošnjega dneva družinskih oskrbovalcev je usklajevanje poklicnega življenja, zasebnega življenja in oskrbovanja bližnjega. Ne glede na to, kaj delamo, kdo smo, kako živimo – vsi smo prej ali slej tudi oskrbovalci svojih bližnjih. Vendar usklajevanje oskrbovanja s poklicnim delom in lastnimi obveznostmi za marsikoga predstavlja velik problem. Gre za življenjsko temo, ki se dotika vsakdana marsikaterega oskrbovalca, obenem pa tudi za družbeno temo, saj nam da misliti, koliko kot družba, vključno z delodajalci, pomagamo družinskim oskrbovalcem ustvarjati pogoje, v katerih lahko najdejo uspešno ravnovesje med vsem naštetim.
Danes bodo pod okriljem Združenja po vsej Sloveniji potekale akcije ozaveščanja. Vabljeni, da se jim pridružite, jim sledite preko Facebooka @Družinski oskrbovalci ali na naši spetni strani. Razširimo glas neformalnih oskrbovalcev!
Spoštovanje, sodelovanje in medsebojna pomoč so temeljne vrednote človeškega obstoja in razvoja. Ljudje smo od ranih let naprej odvisni drug od drugega. V naši starajoči se družbi, ki stoji na pragu okoljske in demografske krize, je to še toliko bolj očitno.
Starejši ljudje so ena najbolj ranljivih skupin v družbi; s starostjo se praviloma krči njihova socialna mreža, pešajo jim telesne in duševne moči, pojavi se starostna onemoglost. Zato so starejši ljudje na žalost pogosto žrtve nasilja.
Nasilje nad starejšimi je lahko telesno, spolno, psihično ali čustveno, lahko je finančno ali materialno, lahko pa gre tudi za zapustitev ali zanemarjanje nekoga, ki bi potreboval pomoč. Podatki kažejo, da kar 60.000 starejših prebivalcev Slovenije doživlja nasilje.
VABILO na usposabljanje prostovoljcev za
VODENJE SKUPIN ZA KAKOVOSTNO STARANJE
Inštitut Antona Trstenjaka usposablja prostovoljce za vodenje skupin starejših ljudi, ki se praviloma srečujejo po 1,5 do 2 uri tedensko.
Prostovoljcem po metodi skupinskega socialnega učenja posredujemo potrebna znanja ne glede na njihovo predhodno izobrazbo, obenem pa jih praktično usposobimo, da praviloma skupaj v voditeljskem paru zberejo, ustanovijo in uspešno vodijo skupino. Usposabljanje prostovoljcev za medgeneracijsko druženje traja 10 učnih srečanj po 3 šolske ure. Usposabljanje poteka v učni skupini približno 20ih udeležencev.
Usposabljanje je namenjeno tako novim prostovoljcem kot že dejavnim prostovoljcem in organizacijam, ki si želijo v že obstoječe delo vnesti nekaj novega.
Preberi več
Danes, 26. marca 2023, na 118. obletnico rojstva Viktorja Frankla, utemeljitelja logoterapije, sta Inštitut Antona Trstenjaka in Inštitut Stopinje ustanovila INŠTITUT ZA LOGOTERAPIJO. Akt o ustanovitvi Inštituta za logoterapijo smo podpisali dr. Jože Ramovš in mag. Ksenija Ramovš z Inštituta Antona Trstenjaka in mag. Martin Lisec z Inštituta Stopinje.
poslanstvo inštituta bo – med drugim:
• skrb za razvoj in razširjanje logoterapije v slovenskem, evropskem in svetovnem prostoru,
• raziskovanje na področju logoterapije,
• izobraževanje in edukacija psihoterapevtov – logoterapevtov,
• povezovanje s sorodnimi strokovnimi združenji v Sloveniji in v tujini,
• promocija filozofske in antropološke misli Viktorja Frankla ter
• spodbujanje družbe in posameznikov k prepoznavanju in odkrivanju življenjskega smisla.
Vabljeni, da se vključite v kakovosten študij logoterapije, ki ga pripravljamo. Več informacij vam bomo posredovali v prihodnjih tednih, za začetek pa: s 1. letnikom začnemo oktobra 2023.
20. in 21.3. je v Krakovu potekal posvet deležnikov, na katerega smo bili kot mednarodni gost povabljeni tudi iz Inštituta Antona Trstenjaka. Glavna tema srečanja je bila vzpostavitev nacionalnega programa Starosti prijaznih mest in občin (SPMO) na Poljskem. V tem kontekstu smo svoje prakse in izkušnje predstavile štiri nacionalne mreže: poleg naše, slovenske, še norveška in irska mreža SPMO ter mreža Združenega Kraljestva.
Druga tema srečanja je bila odziv Starosti prijaznih mest in občin v kriznih situacijah. Ustavili smo se predvsem pri epidemiji covid-19 in veliko število beguncev, kot posledica vojne. Ganljiva je bila velika solidarnost in ustvarjalnost poljskih starosti prijaznih mest in občin, pomenljiva pa tudi skupna ugotovitev, da je program Starosti prijaznih mest in občin v kriznih situacijah lokalnim skupnostim v veliko pomoč.