Novice

Leta epidemije covida-19, vojna v Ukrajini in vsakdanje negotovosti v družini, službi in družbi stopnjujejo v ljudeh negotovost. Večinoma se je ne zavedamo, izraža se kot naelektreno vzdušje v družbi in kot osebna napetost, ki rada izbruhne v nestrpno komuniciranje ali v malodušno pasivnost.

Človeška zmožnost, ki preprečuje to nezdravo stanje, je zaupanje, to je doživljanje odprte poti v smiselno prihodnost ob zavedanju dejanskega stanja sebe, drugih in razmer. Osnovno prazaupanje se oblikuje v prvem letu življenja (Erikson), nato pa se bodisi krepi bodisi slabi. Franklova logoterapija išče spoznanja in razvija metode za krepitev prazaupanja ter notranje trdnosti in motivacije v vsakdanjih življenjskih razmerah, kakršne so, in sicer skozi vse življenje od mladosti do smrti.

Temu je posvečen 2-dnevni seminar Krepitev prazaupanja – obvladovanje negotovosti. Vodiva ga prof. dr. Jože Ramovš, logoterapevt s 4-letno specializacijo pri dr. Elisabeth Lukas, učenec Viktorja Frankla in Antona Trstenjaka, ter diplomirani psiholog Alen Sajtl.

Vse prostovoljce iz Ljubljane in okolice ponovno vabimo na jutranjo telovadbo za preprečevanje padcev in druženje vsako sredo med 9:00 in 10:00 uro na Inštitutu. Telovadba je brezplačna, vabljeni ste vi, vaši člani skupin in družabniki, lahko pa povabite tudi tiste, ki jih prostovoljstvo še zanima in bi se radi podružili in spoznali z nami.

Partnerji na projektu Neaktivnost ne pride v poštev (Inactivity is not an option) smo se konec avgusta srečali na projektnem sestanku v Slavonskem Brodu. Delovni teden je bil zaznamovan z zadnjimi skupnimi aktivnosti, saj se projekt v jeseni zaključuje. Tekom projekta smo pripravljali vodila za delo s starejšimi, sistem razvijanja vključevanja starejših v lokalnem in širšem okolju, interaktivni kurikulum za razvijanje kompetenc starejših in spletno stran z zanimivimi in uporabnimi informacijami za vse, ki delate s starejšimi. Pri tem je bilo naše vodilo, da lahko večjo aktivnost, medgeneracijsko sodelovanje in socialno vključenost starejših spodbujajo le programi, ustvarjeni skupaj s starejšimi.

V Sloveniji doma nekoga oskrbuje vsak peti do deseti državljan. S svojim delom družinski oskrbovalci zagotavljajo kar 80 % oskrbe. Njihovo delo je pomembno, a zahtevno. V domovih za stare ljudi številni uslužbenci in strokovnjaki poklicno skrbijo za stanovalce, doma pa je človek za mnogo stvari sam ob vsem drugem delu. Sreča se s stvarmi, ki jih do sedaj ni delal – kot je na primer vsakodnevna skrb za higieno svojca. Soočen je z različnimi boleznimi, ki jih ne pozna. Ob pogledu na pešanje bližnjega, se v človeka vsesava tudi strah pred lastno boleznijo, onemoglostjo in staranjem, zato se lahko zgodi, da začne nelagodno ali nestrpno doživljati bolnega ali starostno onemoglega svojca, ne da bi se tega prav zavedal. Vse to je lahko zelo izčrpavajoče.

Slovensko združenje neformalnih oskrbovalcev pod okriljem Inštituta Antona Trstenjaka povezuje družinske in druge neformalne oskrbovalce iz vse Slovenije. Zavzema se za boljšo prepoznavo družinskih oskrbovalcev ter njihovo sistematično podporo in izobraževanje. Oskrbovalcem daje glas, da sami povedo, kaj potrebujejo, omogoča pa jim tudi deljenje izkušenj, možnost povezovanja in strokovno podporo.

To nadaljuje tudi ob letošnji temi Evropskega dneva družinskih oskrbovalcev, ki je pravična delitev oskrbe. Ozaveščajo o pravičnejši porazdelitvi oskrbe med formalno in neformalno, o pomembnosti delitve oskrbe med družinskimi člani in o večjem vključevanju moških v oskrbo. Velja pa poudariti, da pravična delitev ne pomeni, da vsak oskrbuje enako časa ali na enak način, ampak da vsak pripomore po svojih zmožnostih.

Danes bodo pod okriljem Združenja po vsej Sloveniji potekale akcije ozaveščanja. Vabljeni, da se jim pridružite, jim sledite preko Facebooka @Družinski oskrbovalci ali na naši spetni strani. Razširimo glas neformalnih oskrbovalcev!

Začela bom na koncu svojih izkušenj o neformalni oskrbi družinskega člana; takrat, ko je bil večji del moje družine, za katero sem skrbela (tašča, oče, tast, mama), že pokojen. Pri negi in pomoči vsem sem uporabila znanje, ki sem ga pridobila v šoli in na terenu v okviru patronažne fizioterapevtske oskrbe. Tedaj nisem vedela, da sem neformalna oskrbovalka.

Po upokojitvi sem šla na Tečaj za družinske in druge neformalne oskrbovalce, ki ga je organiziral Inštitut Antona Trstenjaka. Kar tako, na zalogo. Želela sem poglobiti znanje o starostniku, negi, fizioterapiji, pravnih zadevah, umiranju. Tam sem se srečala s tečajniki, ki so oskrbovali domače. Ugotovila sem, da si oskrbovalci postavljamo podobna vprašanja: Ali smo za naše svojce dovolj dobro poskrbeli? Ali znamo dovolj? in podobno.

Čez nekaj let sem se znašla skupaj z možem pred njegovo diagnozo karcinom ledvice. Lahko si predstavljate, da se ob taki diagnozi postavlja nešteto vprašanj, sprva predvsem kako zdraviti. Ledvica je bila odstranjena, predpisali so mu biološka zdravila. Prijeten dopust sva preživela na otoku Lastovo. Bolezen ni mirovala. Prišlo je do zloma nadlahtnice, operacija je bila uspešna. Menjali so mu zdravila, prejel je imunološko terapijo, ki je povzročila odpoved ledvice. Pet tednov je bil hospitaliziran. Otroci in jaz smo mu z vsakodnevnimi obiski vlivali korajžo, ga spodbujali k hoji. Zdravljenje z visokimi dozami kortikosteroidov je povzročilo otekline nog in visok sladkor. Potrebno je bilo zdravljenje z dvema vrstama inzulina, posebno usklajeno dieto. Koža je bila izredno občutljiva, pojavili so se razjede. Težko je vstajal, potrebna je bila prilagoditev postelje. Čeprav je prihajala patronažna sestra, je bila tudi z moje strani potrebna skrbna nega. Prehodno se je stanje izboljšalo, tako da sva si z možem, kljub dializi, uspela organizirati oddih na Pagu. Nato so se težave preko zime stopnjevale. Na dializo je odhajal ob 5h zjutraj. Vstala sem ob  4h, ker sem želela, da prej zajtrkuje. Vračal se je ob 14:30. V soboto, 1. avgusta se ni vrnil. Poklical me je, da so ga zaradi bolečin zadržali v bolnici. V nedeljo sem mu odnesla osebne stvari. Bilo je v času epidemije, tako da me niso pustili k njemu. Naslednje dni se ni javljal, zaradi visokih doz protibolečinske terapije. Z otroci smo smeli za 20 min k njemu, ko je umiral. S preiskavami je bilo ugotovljeno, da je bolečine povzročila hernija med prsnim in ledvenim delom hrbta. Bila je stara poškodba iz mladosti, ki se je ponovila. Poslovil se je 12. avgusta lani. Pogosto se ustavljam ob misli, da smo bili prikrajšani za naše zadnje druženje in pogovor. Bilo bi drugače, če bi se poslovil doma. Tako kot sta se poslovila moja starša. Vseeno smo naredili, kar smo lahko.

Seminar gerontološke logoterapije – ZORENJE V STAROSTI

 Franklova logoterapija lahko zelo pomaga pri poklicnem ali družinskem delu s starimi ljudmi - tako pri oskrbovanju in negi v bolezni in onemoglosti kakor pri prizadevanju za kakovostno, zdravo in dostojanstveno staranje ali oblikovanju lepšega sožitja med starejšimi in mlajšimi. V drugi polovici življenja, ko telesne in duševne moči upadajo, lahko rastejo samo duhovne zmožnosti notranje svobode in osebnega zorenja, z njimi pa kljubovalna moč duha, ki zmore premagovati težave in stiske. Če razvijamo te zmožnosti, se lepša sožitje z ljudmi. Moč lastnega duha in veščine za lepše sožitje so največja naložba za dneve bolezni in pešanja ter za pomoč staremu človeku, ki je obojestransko koristna. Razvijanje teh zmožnosti je obenem pot do doživljanja lastnega smisla v zdravju in nemoči.

 O teh logoterapevtskih spoznanjih in veščinah organizira Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje 2-dnevni seminar. Vodita ga prof. dr. Jože Ramovš, logoterapevt s 4-letno specializacijo pri dr. Elisabeth Lukas, učenec Viktorja Frankla in Antona Trstenjaka, ter diplomirani psiholog Alen Sajtl.

več o seminarju...

PODAJ ROKO

POVZETEK OPRAVLJENIH AKTIVNOSTI V LETU 2021

1. Izbor in zaposlitev organizatorja mreže (januar 2021)

Organizator mreže je motor na lokalni ravni - med drugim vodi delovanje pisarne, sodelovanje deležnikov za pomoč starejšim ter uvajanje mreže v okviru Starosti prijazne občine Log-Dragomer.

2. Odprtje pisarne za starejše Podaj roko (6.9.2021)

Odprta je 2x tedensko po 2 uri. V tem obdobju smo prejeli 15+  klicev in vzpostavili stik z 30+ starejšimi občani preko klicev in obiskov v pisarni. Ljudje najpogosteje povprašajo: 

• po aktualnih aktivnostih na projektu (IKT delavnice, prostovoljstvo, delavnicah Kaj lahko storim za svoje zdravje…)
• o oskrbi svojca (na koga se obrniti ob vprašanjih o demenci, ali je pisarna namenjena tudi obisku oskrbovanca, pridružitvi skupini svojcev, drugih vprašanjih o oskrbi..);
• prostovoljstvu – možnostih sodelovanja in pomoči na domu (predvsem prevoz in manjša fizična dela doma, družabništvo)
• se obrnejo na nas s težavo, problemom, ki jo rešujejo naprej preko koordinacije s inštitucijami za pomoč starejšim (nap. Karitas, Rdeči križ – odvečne plenice, prepoznavanje sosedske stiske in osamljenosti)

 Vzpostavili smo tudi organizacijsko delovanje pisarne (dežuranje, poročanje o delovanju pisarne, supervizijska srečanja/pogovori, seznanjenje z IKT napravami v pisarni…)

 3. Sodelovanje inštitucij za pomoč starejšim

• 3 Individualna srečanja  -  patronažna službo ZD Vrhnika, CSD Vrhnika in DU Vrhnika;
• Sodelovanje z inštitucijami v okviru lokalne akcijske skupine
• Koordinacija z inštitucijami v okviru delovanja pisarne (glede na potrebe uporabnikov);
• Sodelovanje z inštitucijami za pripravo informacijskega gradiva za starejše (Koristne informacije) in vsebine za spletno stran projekta Podaj roko

4. Uvajanje mreže v okviru programa starosti prijazne občine Log-Dragomer 

• Priprava Študije stanja na področju staranja in medgeneracijskega sožitja v bočini Log-Dragomer, v izdelavi je Strategija
• Vodenje ožje delovne skupine (trojke) - Izvedenih 10+ srečanj
• Organiziranje in vodenje lokalne akcijske skupine (izvedenih 5 srečanj med februarjem in septembrom 2021)
• Ozaveščanje in informiranje : Objavljanjih je bilo 10+ prispevkov v Lokalnem časopisu Naš časopis (o informativno – ozaveščevalnih vsebinah o kakovostnem staranju in aktivnostih na projektu); v pisarni je zbranih 30 + različnih brošur s področji družinske oskrbe, paliativne oskrbe, bolezni v starosti, kakovostnega staranja, zasvojenosti v starosti, institucionalnega varstva; Vzpostavili smo informativno e-mailing listo projekta z 90+ člani, ki je 2-4x mesečno obveščena o aktivnostih na projektih in o drugih aktualnih vsebinah in dogajanjih na področju staranja . 
• Deluje tudi skupina svojcev, katere se redno udeležuje 6-8 oskrbovalk, za nami 3 srečanja (teme: družinski oskrbovalci v luči novega zakona o dolgotrajni oskrbi, prehrana starostnika, lep osebni pogovor)

Če želite na ta način podpreti naše delo, lahko:

1. Obrazec za namenitev dela dohodnine oddate direktno preko  https://edavki.durs.si/EdavkiPortal/PersonalPortal/Pages/Login/. Z digitalnim potrdilom ali s pomočjo davčne številke se prijavite v sistem, pritisnete ODDAJA NOVEGA DOKUMENTA, pod DOHODNINA na vrhu strani izberete ZAHTEVA ZA NAMENITEV DELA DOHODNINE ZA DONACIJE in vpišete naše podatke: davčna številka 85033073, 1 % in potrdi (imena našega Inštituta ni treba vpisati, saj se bo pojavilo na naslednji strani, preden dokument elektronsko podpišete).
2. Druga možnost je, da preko spodnje povezave naložite in natisnete obrazec za nakazilo dohodnine, ga izpolnite in pošljete na pristojni finančni urad. Naslov svojega pristojnega finančnega urada najdete na: https://www.fu.gov.si/kontakti/kontaktni_center_furs/#c6535. Če doma nimate možnosti tiskanja, nam lahko tudi pišite na info@iat.si in vam bomo obrazec poslali po pošti.

Obrazec za namero dohodnine

OBRAZEC ZA NAMERO DOHODNINE MORATE POSLATI NAJKASNJE DO 31.12.2021, RAJE KAK DAN PREJ, sicer bo vaš trud zaman. Hvaležni bomo, če sporočilo delite naprej in že vnaprej hvala za vašo podporo!