Novice

Projekt TAAFE (naproti starosti prijazni skupnosti na območju Alp), ki ga financira Evropski sklad za regionalni razvoj prek programa Interreg Alpine Space, povezuje pet lokalnih skupnosti v alpskem prostoru, ki so svoje aktivnosti usmerile v starostno prijazno skupnost. Navdih za projekt prihaja iz globalnega gibanja Starosti prijazna mesta in skupnosti, ki ga je začela Svetovna zdravstvena organizacija (SZO).

a Inštitutu Antona Trstenjaka nas včasih obiščejo dijaki ali študentje, ki jih zanima delo našega inštituta ali bi radi več izvedeli o gerontologiji, staranju ipd. Z veseljem jih sprejmemo in jim predstavimo inštitut in področja našega delovanja. Na začetku marca 2021 smo se na pobudo profesorice Irene Potočnik na spletnem srečanju predstavili študentom v Ekonomske šole Celje, smer organizator socialne mreže.
Po predavanju smo prejeli zahvalno pismo.

Evropska komisija je 27. januarja predstavila zeleno knjigo o staranju, s katero se je pričela široka razprava o politiki glede izzivov in priložnosti starajoče se družbe v Evropi.

Konec 2020 smo na inštitutu začeli s projektom Neaktivnost ne pride v
poštev, s katerim bomo spodbujali starejše k aktivnemu vključevanju v
družbo, prostovoljstvu in medsebojni pomoči. V projektnem partnerstvu
so poleg nas še partnerske organizacije iz Hrvaške, Italije in
Madžarske. Inštitut bo sodeloval predvsem s svojim znanjem in izkušnjami
na področju aktivnega in zdravega staranja ter usposabljanja prostovoljcev.

Projekt bo trajal do oktobra 2022, financiran pa je iz programa Erasmus+.

V tokratni - četrti in zadnji letošnji - številki lahko najdete znanstvene in strokovne članke o pomenu empatije pri staranju in duševnem zdravju, o odnosu do smrti in umiranja, o tem, kako izgleda finska rejniška oskrba za starejše in o drugih zanimivih temah. Iz gerontološke literature smo vam predstavili socialni položaj v Sloveniji v preteklih dveh letih, nasilje do otrok, žensk in starejših ljudi v času kovida-19, staromrzništvo v času kovida-19 in izpoved avtorice Hospica. Nazadnje si lahko v rubriki Starosti prijazna mesta in občine preberete o Konzorciju 17 - Projektu integrirane dolgotrajne oskrbe v slovenskih občinah.

Cena posamezne številke je 14 €, celotnega letnika pa 44 €.

Coidu-19 je aktualna tema, ki smo se ji posvetili že v prejšnji šrevilki. Dolgotrajna oskrba pa je naša prednostna vsebina od začetka izhajanja – v teh 22 letih je Kakovostna starost objavila 525 daljših člankov o raziskovalnih spoznanjih in političnih dokumentih ter o tujih in domačih dobrih praksah s področja dolgotrajne oskrbe. V času priprave pričujoče številke je bil v javni razpravi predlog zakona o dolgotrajni oskrbi v Sloveniji. Revija s svojim izdajateljem Inštitutom Antona Trstenjaka podpira predlog s potrebnimi dopolnitvami. Skupaj s izobraževalno-razvojnim podjetjem za institucionalno oskrbo Firis Imperl d.o.o. in Konzorcijem 17 – združenjem okrog 30 slovenskih občin, ki hočejo urediti integrirano dolgotrajno oskrbo za svoje občane, smo pripravili Izjavo v podporo in dopolnitev predlaganega zakona. Izjava, ki je objavljena v začetku revije, podrobneje razčleni in utemelji prednosti ter potrebne dopolnitve zakona o dolgotrajni oskrbi v Sloveniji, ki ga predlaga Vlada RS.

V reviji boste našli tudi druge prispevke o dolgotrajni oskrbi, od pomena filozofskega dialoga v paliativni oskrbi in delu hospica do poslavljanja in žalovanja v času izolacije ob covidu-19. Ta zadnji je eden iz vrste prikazov, ki prinašajo spoznanja in izkušnje pri reševanju problemov ob pandemiji covid-19 iz tuje literature. Opozoril bi še na izvirni članek o dogajanju ob epidemiji v avstrijskih domovih za stare ljudi. Pregledno opiše ukrepanje za zaščito stanovalcev in osebja, poglobljeno pa se ustavi tudi pri stiskah stanovalcev in njihovih svojcev ter ob etičnih dilemah vodstva v tej novi situaciji, npr. glede slovesa svojcev od umirajočega stanovalca.

Ko predajamo pričujočo številko revije bralcem, si uredništvo želi, da bi v naslednjih številkah lahko objavljali dobre izkušnje po obvladani pandemiji covid-19, ki najbolj prizadeva stare, krhke ljudi v dolgotrajni oskrbi. In tudi o sprejemu kakovostnega zakona o dolgotrajni oskrbi v Sloveniji.

iz pisma urednika, Kakovostna starost letnik 23 (2020), številka 3

Cena posamezne številke je 14 €, celotnega letnika pa 44 €.

1. oktober je za mednarodni dan starejših razglasila Generalna skupščina Združenih narodov leta 1990. Ker letošnje leto poteka v znamenju pandemije covida-19, se nanjo letos navezuje tudi glavna tema: Ali se zaradi pandemije kaj drugače spopadamo z vprašanjem starosti in staranja?

V mednarodnem projektu SHES - delitvena ekonomija za starejše - smo zaključili drugi sklop in objavili poročilo raziskave o poznavanju in naklonjenosti starejših do delitvene ekonomije. Poročilo je v dveh delih - anketa in poizvedna skupina, s klikom na povezavo lahko preberet več. Projekt in dosedanje ugotovitve bomo predstavili tudi na konferenci "Ljudje in okolje", ki bo 7. oktobra 2020 na Inštitutu Jožefa Štefana v Ljubljani. 

Dragi prostovoljci in prostovoljke,

v času bolezni COVID-19 še naprej gradimo skupaj močno socialno mrežo, ki nas povezuje ter gradi solidarnost, sočutje in skrb za lastno zdravje. V tem obdobju je pomembno, da smo fizično malo bolj oddaljeni in socialno bližje.

Bolezen COVID-19, ki jo povzroča virus SARS-CoV-2 (koronavirus) med nas prihaja kot velik izziv, da prevetrimo svoja prepričanja, vrednote, odnose in se osredotočimo na stvari, ki so v življenju resnično pomembne. Potrošništvo, egocentrizem in medgeneracijska nepovezanost so med nami, v nas, kot gnili krompirji in jih je potrebno kompostirati ter na ta način pridobiti prostor, da znotraj priporočil, pravil in zdrave pameti delujemo naprej v skrbi zase in za druge.

Povezanost, solidarnost, sočutje in skrb za lastno zdravje so vrednote, ki so se v času nastopa epidemije izkazale kot priložnosti, da človek še bolj postane človeku brat, da se človeštvo ujame človečnost, da pomagaš če lahko in si odgovoren zase in za druge.

V maju smo po elektronski pošti razposlali povezavo do spletnega vprašalnika, s katerim smo mlajše starejše spraševali o poznavanju in odnosu do delitvene ekonomije in o poznavanju IKT, ki to omogoča. Anketo je izpolnilo 42 oseb. Rezultate ankete iz vseh sodelujočih držav smo združili v skupno poročilo in ga prevedli.

Klikni za ogled poročila o anketi