Ples je že od nekdaj univerzalna oblika izražanja in socializacije, ki prečka meje kultur, starosti in časovnih obdobij. Čeprav ga pogosto povezujemo z mladostjo, je ples tudi izjemno pomemben za starejše ljudi. Plesanje v zrelih letih namreč prinaša vrsto koristi, ki pozitivno vplivajo na telesno in duševno zdravje ter lahko pomagajo pri ohranjanju vitalnosti, zmanjševanju stresa in krepitvi socialnih vezi.

Ena najpomembnejših prednosti plesa za starejše je ohranjanje telesne kondicije. Z leti se naš metabolizem upočasni, mišična masa pa začne upadati. Ples je odlična oblika telesne aktivnosti, ki omogoča ohranjanje gibljivosti, ravnotežja in koordinacije. Poleg tega pa plesni gibi spodbujajo srčno-žilni sistem, kar lahko pomaga pri preprečevanju srčnih bolezni, visokega krvnega tlaka in diabetesa. Raziskave so pokazale, da redna telesna aktivnost, kot je ples, lahko tudi zmanjša tveganje za osteoporozo, saj pomaga pri ohranjanju kostne gostote.

Poleg telesnih koristi pa ima ples tudi izjemno pozitiven vpliv na duševno zdravje starejših. Med plesom se v možganih sproščajo endorfini, hormoni sreče, ki pripomorejo k boljšemu razpoloženju in zmanjševanju stresa. Plesanje lahko deluje kot oblika meditacije, kjer se starejši osredotočajo na gibanje in glasbo, kar jim pomaga, da se odmaknejo od vsakdanjih skrbi in tesnobe. Poleg tega pa ples spodbuja možgane, da se učijo novih vzorcev gibanja in koreografij, kar pomaga pri ohranjanju kognitivnih sposobnosti in zmanjšuje tveganje za razvoj demence.

Socialni vidik plesa je za starejše prav tako izjemno pomemben. Starost pogosto prinaša občutek osamljenosti, saj se socialne mreže zaradi različnih razlogov začnejo krčiti. Plesne aktivnosti, kot so plesni tečaji, plesne večere ali celo preprosto plesanje doma z družino in prijatelji, ponujajo priložnost za druženje, spoznavanje novih ljudi in krepitev obstoječih prijateljskih vezi. Ples je tudi odlična priložnost za medgeneracijsko povezovanje, saj lahko združi različne starostne skupine in spodbuja občutek skupnosti.

Ples pa ima še eno pomembno vlogo v življenju starejših – omogoča jim, da ohranijo občutek identitete in samospoštovanja. Ko se staramo, se pogosto soočamo z izgubo vlog, ki smo jih prej imeli v družbi, kot so poklicna identiteta, starševstvo ali skrb za dom. Ples omogoča starejšim, da izrazijo svojo osebnost, kreativnost in čustva, kar jim pomaga ohranjati občutek lastne vrednosti. Poleg tega lahko plesanje obuja spomine na mladost in lepe trenutke iz preteklosti, kar prinaša občutek nostalgije in sreče.

Vpliv plesa na življenje starejših je torej večplasten in izjemno pozitiven. Ne glede na to, ali se starejši odločijo za ples v skupini ali se preprosto prepustijo ritmu glasbe doma, jim ta dejavnost lahko prinese veliko veselja in izboljša kakovost njihovega življenja. Plesanje ni samo telesna aktivnost, ampak tudi izraz duše, ki lahko starejšim pomaga, da se počutijo žive, povezane in polne energije. Zato je pomembno, da spodbujamo starejše, naj se vključijo v plesne dejavnosti, saj jim lahko te prinesejo neprecenljive koristi za telo, um in duha. Ples v starosti ni le mogoče, temveč tudi zaželeno in vredno.

Odhod na dopust je za starejše lahko izjemno prijeten, a tudi stresen dogodek, zato zahteva primerno načrtovanje in pripravo. Starejši se morajo zavedati svojih specifičnih potreb in možnih izzivov, ki jih lahko srečajo na poti. Priporočeno je, da starejši že pred odhodom v tujino skrbijo za dobro psihofizično kondicijo in urejenost kroničnih bolezni in tako v največji meri sami prispevajo k temu, da bo njihov dopust kar se da brezskrben.

Pokroviteljstvo do starejših je pogosto neželeno in lahko negativno vpliva na njihovo samospoštovanje ter občutek neodvisnosti. Da bi zmanjšali pokroviteljstvo do starejših, je pomembno spremeniti naše vedenje in odnos do te demografske skupine. Spodaj so opisane nekatere strategije, ki lahko pomagajo pri tem.

Občina Domžale je 31. januarja 2024, z Inštitutom Antona Trstenjaka podpisala pogodbo o vključitvi Občine Domžale v slovensko mrežo Starosti prijaznih mest in občin. Občina Domžale si tako prizadeva za učinkovito udejanjanje ciljev občinske strategije Skupaj za lepšo starost 2023-2028 in se poteguje za pridobitev naziva Starosti prijazna občina.
Mreža je del globalne mreže starosti prijaznih mest in občin WHO Global Network of Age friendly Cities and Communities, ki deluje pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije z nazivom. Inštitut Antona Trstenjaka je slovenski nacionalni koordinator. Kot strokovna institucija bo v skladu s pogodbo prevzel skrb za spremljanje domžalske strategije ter aktivnosti lokalne skupine za starejše, pripravo letnih načrtov za izvedbo strategije, izobraževanje lokalnega koordinatorja, informiranje in ozaveščanje lokalnih prebivalcev v zvezi z demografskimi vprašanji preko okroglih miz, predavanj, lokalnih medijev ipd.

Na decembrski seji Občinskega sveta je bila sprejeta Strategija Starosti prijazne občine. Družba v občini Komenda se stara in aktivnega prebivalstva je vse manj. Po drugi strani pa se uresničujejo želje po čim daljšem življenju. Vse navedeno nas sili v ukrepanje in v luči vrste prizadevanj za kakovostno staranje, starost in solidarno medgeneracijsko sožitje, je tudi vstop Občine Komenda v svetovno mrežo Starosti prijaznih občin, pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije in Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje. Sprejeta strategija bo začrtala smer razvoja starejšim, družinam in vsem generacijam s krepitvijo skupnostnih programov, ki že tečejo, in z novimi, ki jih je Lokalna akcijska skupina, sestavljena iz predstavnikov politike, strokovnih služb, ki delujejo v lokalni skupnosti, zainteresirane javnosti in seveda predstavnikov tretje generacije, skozi več delavnic prepoznala.

Poleg strategije je Občinski svet sprejel tudi letni načrt za leto 2024 in s tem zagotovil tudi določena finančna sredstva, v okviru katerega bomo v letošnjem letu poskušali sistemsko urediti tri aktivnosti, ki potekajo v občini že več let.

Medijsko najbolj prepoznavna, sicer pa enako pomembna in potrebna, kot ostali dve, je babi servis, potem brezplačni prevozi za starejše in dnevno bivanje za starejše, ki se je do nedavnega izvajalo v sodelovanju Zavoda Medgeneracijsko središče Komenda in Inštituta Antona Trstenjaka. Tekom tekočega leta bo Lokalna akcijska skupina pripravila nov predlog letnega načrta, v katerem bo začrtala pot novim aktivnostim in infrastrukturnim rešitvam za leto 2025. Seveda je nujno tudi sprotno preverjanje Lokalne akcijske skupine, kako potekajo tekoče aktivnosti. Podoben strateški dokument je Občinski svet sprejel tudi leta 2006 in je veljal za desetletno obdobje. V njem je bila izpostavljena posebna pozornost vseh javnih služb, civilnih organizacij, politike in celotne skupnosti zavedanju, da je novo povezovanje generacij s ciljem solidarnega sožitja ena od varovalk kvalitetnega življenja tako za starejše, kot za mlade in srednje generacije. Dokument je imel tudi konkretno zavezo, da v občini dobimo manjši dom za stare ljudi, da sami izvajamo socialno varstveno storitev Pomoč družini na domu in vrsto skupnostnih programov, kot so medgeneracijske skupine za kakovostno staranje, digitalno opismenjevanje starejših na način druženja z mlado generacijo, tečaji tujih jezikov za starejše… Kot kaže sedanjost, nam je uspelo konkretno začrtane cilje doseči, na določenih področjih pa preseči.