Človek živi z drugimi ljudmi v družini, službi, osebni družbi in v širši skupnosti. Lepo sožitje z ljudmi je največji kos njegove življenjske sreče in grdo sožitje največji kos človeških stisk. Zboljšanje sožitja lahko pričakujemo samo od enega človeka na svetu: od samega sebe. Če druge silimo v lepše vedenje do nas, že s tem sožitje z njimi poslabšujemo. Naše vedenje do drugih je odvisno od tega, kako jih doživljamo in koliko znamo upravljati svoje komuniciranje in vedenje do njih; naše doživljanje ljudi in komuniciranje z njimi pa je odvisno od nas, zato se lepšega sožitja lahko naučimo.
Medgeneracijsko sožitje je sožitje med mlado, srednjo in tretjo generacijo ali rodom. Mladi rod so ljudje od začetka življenja do samostojnosti (zaposlitev, prvi otrok), upokojitev je povprečna zgornja meja srednje generacije, ki nato preide v tretjo. Kakovost staranja in starosti je zelo odvisna od kakovosti sožitja med generacijami.
Inštitut Antona Trstenjaka medgeneracijsko sožitje raziskuje, zlasti pa se posveča razvijanju in izvajanju praktičnih antropohigienskih programov za učenje lepšega sožitja v vsakdanjem življenju.
več »
WELL-CARE – vlaganje v duševno dobrobit in odpornost zaposlenih v dolgotrajni oskrbi in neformalnih oskrbovalcev z opredelitvijo, ocenjevanjem in spodbujanjem dobrih praks po vsej Evropi
WELL-CARE – Investing in the mental wellbeing and resilience of long-term care workers and informal carers through the identification, evaluation, and promotion of good practices across Europe
Projekt WELL CARE se s krepitvijo partnerstev na področju oskrbe osredotoča na izboljšanje odpornosti in duševnega zdravja neformalnih oskrbovalcev in zaposlenih v dolgotrajni oskrbi. S partnerstvom na področju oskrbe mislimo na usklajevanje, povezovanje in vzajemno priznavanje dejavnosti oskrbe in nege, ki jih izvajajo zaposleni v dolgotrajni oskrbi in neformalni oskrbovalci, v viziji integrirane dolgotrajne oskrbe. Cilj projekta WELL CARE je povečati razumevanje uspešnih načinov preprečevanja in obvladovanja težav z duševnim zdravjem med neformalnimi oskrbovalci in zaposlenimi v dolgotrajni oskrbi. To vključuje preučevanje vloge osebnih in skupnostnih dejavnikov ter načinov na katere lahko organizacije poskrbijo za uspešne rešitve. Končni cilj je razviti nabor podpornih ukrepov (prototipov) za krepitev duševnega zdravja zaposlenih v dolgotrajni oskrbi in neformalnih oskrbovalcev ter s tem ohraniti in omogočiti vizijo partnerstev v oskrbi med tema dvema skupinama.
Na inštitutu letošnjo jesen začenjamo z novim Erasmus+ projektom AgeinGreen, ki ga v slovenščino lahko prevedemo Zeleno staranje. Projekt je namenjen podpiranju medgeneracijskega učenja in aktivnega sodelovanja starejših in mlajših v skrbi za ohranjanje okolja. Tekom naslednjih dveh let se bodo razvijale bogate pogovorne vsebine in izvajaje zanimive medgeneracijske delavnice, ki nas bodo spodbudile k bolj trajnostnemu ravnanju.
Trajanje projekta: 1.10. 2023 – 30.9 2025 (25 mesecev)
Glavni cilji projekta AgeinGreen so:
Glavni rezultat projekta bo Priročnik o podnebnih spremembah v katerem bodo vključeni vsi glavni rezultati projekta.
Povezava do mednarodne strani projekta:
Povezava do mednarodne strani projekta:
Neformalni oskrbovalci so ljudje – sorodniki, sosedje, prijatelji – ki nudijo redno oskrbo nekomu s kronično boleznijo, invalidnostjo ali drugo dolgotrajno zdravstveno potrebo ali potrebo po negi, zunaj poklicnega ali formalnega okvira. V Evropi 80 % dolgotrajne oskrbe zagotavljajo neformalni oskrbovalci in njihov prispevek je ključnega pomena za trajnost oskrbe. Vsakdo je lahko v nekem trenutku svojega življenja v vlogi neformalnega negovalca. In čeprav je skrb za bližnjega plemenita in pomembna, je lahko tudi zelo zahtevna.