Delo in spoznanja

Na inštitutu letošnjo jesen začenjamo z novim Erasmus+ projektom AgeinGreen, ki ga v slovenščino lahko prevedemo Zeleno staranje. Projekt je namenjen podpiranju medgeneracijskega učenja in aktivnega sodelovanja starejših in mlajših v skrbi za ohranjanje okolja. Tekom naslednjih dveh let se bodo razvijale bogate pogovorne vsebine in izvajaje zanimive medgeneracijske delavnice, ki nas bodo spodbudile k bolj trajnostnemu ravnanju.

Trajanje projekta: 1.10. 2023 – 30.9 2025 (25 mesecev)

Glavni cilji projekta AgeinGreen so:

• povečanje ozaveščenosti in znanja o podnebnih spremembah med starejšimi,
• opolnomočenje starejših za sodelovanje in prispevanje družbi z vnašanjem majhnih sprememb v njihova življenja in aktivno sodelovanje v lokalnih skupnostih,
•  izboljšati odnose med starejšo in mlajšo generacijo s skupnim sodelovanjem v boju proti podnebnim spremembam.

Glavni rezultat projekta bo Priročnik o podnebnih spremembah v katerem bodo vključeni vsi glavni rezultati projekta. 

Neformalni oskrbovalci so ljudje – sorodniki, sosedje, prijatelji – ki nudijo redno oskrbo nekomu s kronično boleznijo, invalidnostjo ali drugo dolgotrajno zdravstveno potrebo ali potrebo po negi, zunaj poklicnega ali formalnega okvira. V Evropi 80 % dolgotrajne oskrbe zagotavljajo neformalni oskrbovalci in njihov prispevek je ključnega pomena za trajnost oskrbe. Vsakdo je lahko v nekem trenutku svojega življenja v vlogi neformalnega negovalca. In čeprav je skrb za bližnjega plemenita in pomembna, je lahko tudi zelo zahtevna.

Convida+ je enoletni mednarodni projekt, financiran iz programa Erasmus+, v katerem bomo skupaj s španskimi in italijanskimi partnerji  spomladi pripravili zanimiva in poljudno napisana gradiva in potem izvedli delavnice za ozaveščanje starejših o zdravem odnosu do hrane -  o zdravih živilih, prehranjevalnih navadah in ravnanju s hrano. Ob skrbi za svoje zdravje je prav, da skrbimo tudi za naše okolje. Podnebju prijazna prehrana je pridelana lokalno, na ekološki način, kupljena čim bolj neposredno od lokalnih proizvajalcev,  je sezonska in čim manj predelana ter zapakirana.

Novembra 2022 se je začel projekt ITOSA (Innovative Techniques of Seniors Activation), v katerem bomo s partnerji iz Poljske, Srbije, Bolgarije, Italije in Cipra najprej drug drugemu predstavljali preverjeno dobre prakse in inovativne metode dela s starejšimi, potem pa jih bomo tudi preizkusili. Zadali smo si cilj, da s temi aktivnostmi starejše opolnomočimo, da bodo postali pobudniki družbenih sprememb v lokalnih skupnostih. Obenem bomo izboljšali kompetence izobraževalcev starejših v 6 sodelujočih državah. Ker je projekt precej ambiciozno zastavljen, bo trajal tri leta (2022 – 2025). Projekt financira program Erasmus+.

V projektu naslavljamo ključni družbeni problem povečevanja potreb po kadru za izvajanje dolgotrajne oskrbe (DO) v Sloveniji. Brez ustreznega števila kakovostno usposobljenega kadra se bo dostopnost do zdravstvenih storitev in storitev DO zmanjševala, obremenjenost zaposlenih pa še povečevala, kar bo pomenilo dodatno tveganje za zapuščanje skrbstvenih poklicev. Navedeno opozarja na nujnost vzpostavitve kakovostnih delovnih okolij v DO, ustreznega nagrajevanja zaposlenih, pa tudi na nujnost strateško načrtovane kontinuirane promocije poklicev na področju DO ter dvig prepoznavnosti vloge teh poklicev, kakor tudi njihovega ugleda.

Cilji:

1. pripraviti predloge ukrepov, ki postanejo predmet strateških dokumentov na področju DO, s katerimi se načrtuje in izvaja promocijo poklicev na področju DO v naslednjem petletnem obdobju
2. promocija poklicev na področju DO.

Projekt sofinancirata:

Partnerji projekta:

Po več letih adaptacije povprečno velike stanovanjske hiše iz 70-ih let je Inštitut Antona Trstenjaka leta 2018 odprl enoto za razvoj alternativnih bivalnih in drugih programov za kakovostno staranje in medgeneracijsko sožitje v skupnosti. S tem nadgrajuje prizadevanja za iskanje konkretnih odgovorov na pereče izzive današnjega staranja prebivalstva, urbanizacije in prehoda iz tradicionalne v potradicionalno družbo.

Družinske oskrbovalce imenujemo svojce, ki brezplačno vsaj nekaj ur tedensko skrbijo za svoje stare družinske člane; med družinske oskrbovalce štejemo tudi sosede, prijatelje, prostovoljce in druge neformalne in brezplačne oskrbovalce na domu. Izraz družinski oskrbovalci (ang. family carers) se uveljavlja v Evropi zadnjih petnajst let, kar pove, da je bilo področje domače oskrbe starejših v politiki in stroki dolgo prezrto.

MREŽA MEDGENERACIJSKIH PROGRAMOV ZA KAKOVOSTNO STARANJE je sistem sodobnih programov, s katerim v občini, krajevni ali drugi skupnosti ali v ustanovi za stare ljudi ozaveščamo o kakovostnem, zdravem in aktivnem staranju te o solidarnem sožitju med generacijami, usposabljamo posameznike in skupine za učinkovito uresničevanje teh nalog na principu samopomoči in krajevne samoogranizacije. Glavni namen mreže je preprečevanje socialne izključenosti starejših in krepitev medgeneracijske solidarnosti.

Mreža, ki jo razvijamo in uvajamo po Sloveniji, je sestavljena iz 4 sklopov programov.

Krajevno medgeneracijsko središče je kompleksen model skupnostnega menedžmenta za sinergično povezavo vseh političnih, civilnih in drugih programov, služb, organizacij in drugih subjektov, ki so v skupnosti potrebni za oskrbovanje dveh vitalnih področij sožitja v skupnosti: za kakovostno staranje in za solidarno sožitje med mlado, srednjo in tretjo generacijo v sedanjih razmerah, ko ne zadostujejo več tradicionalni vzorci sožitja in se naglo veča delež starega prebivalstva.

Uspešno usposabljanje prostovoljcev temelji na dobrem poznavanju pristnih potreb ljudi v skupnosti. Osnovno merilo je, da morata imeti od prostovoljskega dela približno enako korist prostovoljec in tisti, ki zanj dela. Za organizirano prostovoljsko pomoč se je danes nujno potrebno usposobiti in se nato ob prostovoljskem delu stalno izpopolnjevati. Za ohranjanje zdravega prostovoljstva in prostovoljske kondicije potrebuje prostovoljec redno vzdrževanje, ki mu pravimo prostovoljska higiena. Ta obsega dvoje:

• redno "napajanje baterij", ozaveščanje nezdravih osebnostnih vzgibov in zdravo sproščanje stisk proti izgorelosti in drugi prostovoljski patologiji ter nesmiselni naveličanosti. Seveda nobeno prostovoljstvo ni trajna življenjska obveznost, vsako pa naj se konča, ko je smiselno.
• stalno metodnično usposabljanje in odgovore na odprta vprašanja in sicer ob lastnih izkušnjah drugih prostovoljk in prostovoljcev za napredovanje v kakovosti prostovoljskega dela.