Dnevne življenjske aktivnosti so v Mednarodni klasifikaciji prakse zdravstvene nege definirane kot fenomeni zdravstvene nege, ki se nanašajo na samooskrbo s specifičnimi aktivnostmi, ki so dnevno potrebne pri skrbi za samega sebe. Zajemajo široko področje kompleksnih aktivnosti.
Vrsta pokojnine, ki jo je bilo mogoče pridobiti po predpisih, veljavnih do 31. 12. 1999, če je upravičenec izpolnjeval predpisano starost, pokojninsko dobo in status.
Prehrana starostnikov zajema vse, kar starejši organizem sprejme zaradi snovi, potrebnih za rast in obstoj, in hkrati daje vir življenjske energije.
Ustaljeni kazalnik »pričakovano trajanje življenja« pove, koliko let življenja lahko človek pričakuje ob rojstvu in nato ob različnih starostih. V zadnjih desetletjih se vse več pozornosti namenja letom zdravega življenja, ki jih lahko posameznik pričakuje ob rojstvu. Na ravni EU se leta zdravega življenja ugotavlja z dodatnim kazalnikom, ki se imenuje »pričakovana leta zdravega življenja (HLY)«, oz. »pričakovano trajanje zdravja (DFLE)«.
Rehabilitacijska bolnišnica je namenjena rehabilitaciji ljudi z različnimi nevrološkimi, mišično-skeletnimi, ortopedskimi in drugimi zdravstvenimi stanji, ki sledi stabilizaciji akutne bolezni. Rehabilitacijske bolnišnice pogosto delujejo kot samostojni oddelki znotraj bolnišnic za akutno oskrbo, včasih pa so od bolnišnic za akutno oskrbo tudi krajevno ločene. Bolnikom po poškodbi, kapi ali drugi bolezni nudijo telesno, delovno, govorno, socialno in drugo rehabilitacijo z namenom, da okrevajočega bolnika čim bolje prilagodijo na relativno samostojno življenje po odpustu iz bolnišnice. Podobno kot v splošnih bolnišnicah je tudi v rehabilitacijskih zagotovljena 24-urna medicinska in negovalna oskrba.
Premožna družba in revna družba soobstajata. Bogastvo ene družbe je zgrajeno na revščini druge.
Thich Nhat Hanh (2012)
Evropski svet je leta 1984 sprejel definicijo revščine, ki pravi da so revne osebe, družine ali skupine oseb tiste, katerih sredstva (materialna, kulturna in socialna) so tako omejena, da jim ne omogočajo minimalno sprejemljivega življenja v državi, v kateri živijo. Absolutna revščina pomeni pomanjkanje osnovnih dobrin, pomembnih za izpolnitev osnovnih življenjskih potreb, kot so hrana, bivališče, zdravje. Relativna revščina pa pomeni stanje pomanjkanja dobrin glede na doseženo raven blaginje v drugih družbenih skupnostih.