Programi medgeneracijske socialne mreže za kakovostno staranje in solidarno sožitje med generacijami so usmerjeni v reševanje današnjih perečih demografskih nalog evropske in slovenske kulture. O njih govori dokument Sveta EU o odzivu na današnje demografske spremembe, ki ima naslov »Nova solidarnost med generacijami« (2005) in se začenja z besedami: »Evropa se danes sooča z demografskimi spremembami, ki so po svojem obsegu in teži brez primere.«
Sodobni evropski demografski problemi in z njimi povezane naloge so:
- rodnost je veliko prenizka za naravno obnavljanje starajočega se prebivalstva,
- mlada generacija se težko vključuje v samostojno zaposlitev in družinsko življenje,
- srednja generacija zgodaj odhaja v pokoj – s tem je povezano protislovje, da je tretja generacija danes ekonomsko najbolj samostojna in zdravstveno sposobna v dosedanji zgodovini, obenem pa s pokojninami sistemsko najbolj odvisna od srednje, najbolj družbeno marginalizirana in osebno osamljena,
- naglo narašča delež tretje generacije, zlasti najstarejših ljudi, ki potrebujejo veliko oskrbe in nege.
- mlada, srednja in tretja generacija so v današnjem načinu življenja med seboj premalo povezane, da bi se poznale, doživljale komplementarno dopolnjevanje in na tej osnovi razvijale medgeneracijsko solidarnost – ta pa je temeljna človeška lastnost za preživetje posameznika in družbe;
- družina čedalje težje oskrbuje stare onemogle družinske člane;
- človek evropske kulture ne doživlja, da je starost enako smiselna in vredna v človeškem življenju, kot sta mladost in srednja leta, ampak se pogosto utaplja v doživljanju življenjske brezciljnosti ali bivanjske praznote (eksistencialni vakuum).
Omenjeni dokument Sveta EU že v naslovu prodorno nakazuje skupno rešitev za vse te akutne probleme: nemudoma moramo ustvariti politične in druge pogoje za novo solidarnost med generacijami. Z vidika antropoloških in drugih spoznanj o človeku in družbi je treba tej politični usmeritvi EU povsem pritrditi.
Evropska politika se čedalje bolj zaveda perečega demografskega stanja. Naglo sestavlja sistem ukrepov za reševanje. Poleg navedenega moramo omeniti še dokumente 2. svetovne skupščine OZN o staranju v Madridu leta 2002, dokumente Berlinske ministrske konference držav UNECE o staranju leta 2002 ter novo in zelo pomembno deklaracijo ministrske konference UNECE novembra 2007 v Leonu v Španiji o družbi za vse generacije, ki ima resno optimistični naslov: »Izzivi in priložnosti«.
Slovenija se tem področju ne razlikuje od Evrope. Demografsko stanje je v Sloveniji še nekoliko bolj zaostreno kot pri v drugih evropskih državah. Leta 2006 je slovenska vlada sprejela strategijo razvoja starajoče se družbe. V njej so vključeni vsi vladni resorji, ki so pomembni za kakovostno staranje in solidarno sožitje med generacijami: delo, zaposlovanje, pokojninsko zavarovanje, družina, socialno varstvo in oskrba, zdravstvo, vzgoja in šolstvo, kultura, informatika, znanost in raziskovanje, stanovanjska politika in prostorsko planiranje, promet in varnost.
Naše antropološko izhodišče pri oblikovanju programov medgeneracijske socialne mreže za kakovostno staranje in solidarno sožitje med generacijami je zlato pravilo za zdravo osebnostno rast, solidarno medčloveško sožitje in kakovostno staranje; do njega smo prišli pri znanstveno-raziskovalnem in akcijsko razvojnem delu v praksi. Vsi programi medgeneracijske socialne mreže so namenjeni uvajanju tega zlatega pravila v vsakdanje življenje ljudi. Zlato pravilo za zdravo osebnostno rast, solidarno medčloveško sožitje in kakovostno staranje pravi:
V vsakem obdobju življenja mora človek poskrbeti,
da je intenzivno osebno povezan
vsaj z enim pozitivno usmerjenim človekom iz vsake generacije:
z enim mladim, enim srednjih let in enim starim.
Biti osebno povezan pomeni, da z njim vsaj eno uro tedensko
komunicirana na ravni osebnega človeškega doživljanja in izkušnje;
torej ne samo na ravni splošnih, intelektualnih, delovnih
ali drugih brezosebnih vsebin.
Pozitivna usmerjenost v odnosu pa pomeni, da je pri komunikaciji
pet prijetnih, spodbudnih ali pozitivnih vsebin na eno negativno,
ki pa ne sme biti med prvimi.
Prizadevamo si za uvedbo evropske etične norme za vsakogar: Ena prostovoljska ura tedensko za kakovosten osebni stik s starim človekom. Pri tem bi morala politika poskrbet, da se bo v naslednjih letih lahko vsakdo za to primerno usposobil.