English site

Povečaj črkePomanjšaj črke

Družinska oskrba starejšega svojca

SVETOVALNI TELEFON

Na Inštitutu Antona Trstenjaka smo za vse, ki nekoga oskrbujete, odprli telefonsko številko 064 / 299-599, na katero lahko pokličete za nasvet ali pogovor od ponedeljka do nedelje med 8. in 20. uro.

Pogosto zastavljena vprašanja in odgovori

Klikni za vprašanja in odgovore

SKRB ZA LASTNO ZDRAVJE

Če želimo dobro posrkbeti za nekoga drugega, je nujno da posrkbimo tudi sami zase. Vsak dan si vzemimo vsaj malo časa za nekaj, kar nas veseli, pa najsi bo to delo na vrtu, branje, lep pogovor ali razvedriten klepet.

Delček skrbi zase je tudi vzdrževanje lepih odnosov in dobra organizacija dneva. Nekaj malega o tem, kaj lahko naredimo za to v času epidemije, najdete v prispevku: Kako smiselno zapolniti in izpolniti dan.

Drug pomemben delček skrbi zase je redno gibanje. Posebej zdaj, ko so dnevi vse krajši in boleznen COVID-19 vztrajno razsaja, nam gibanje pomaga graditi odpornost. V primeru težke situacije doma pa je redna hoja najboljša sprostitev. Če potrebujete malo motivacije poglejte posnetek https://youtu.be/0y8WIT0Nfyo in izkoristite dan! ☀️

 

PRVA KONFERENCA O NEFORMALNI OSKRBI V SLOVENIJI

8 maja 2018 je na Brdu pri Kranju potekala Prva konferenca o neformalni oskrbi v Sloveniji

Konferenco je pod vodstvom Ministrstva za zdravje izvedel Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje v sodelovanju z evropskim združenjem Eurocarers.

Klik na prispevek

 “Minevajo štiri leta, ko se je iz bolnišnice vrnila moja tašča. Po hudi bolezni so njene mišice zelo hitro splahnele. Prej močna kmečka ženska se je domov vrnila skoraj negibna, v plenicah, zabuhla zaradi mnogih zdravil. Vsi domači smo bili v velikem strahu, kako bomo zmogli negovati moževo mamo. Življenje se je zanjo in za domače popolnoma spremenilo. Treba je bilo dobiti bolniško posteljo, plenice, mazila, povoje za povijanje nog, invalidski voziček … Nič nismo vedeli, nič nismo znali. V veliko pomoč nam je bila patronažna služba s svojimi informacijami in z nasveti. Priporočila mi je tudi tečaj za družinske oskrbovalce, ki ga je vodil Inštitut Antona Trstenjaka z gosti. Na teh tečajih smo se udeleženci res veliko naučili, kako pomagati ostarelemu in kako poskrbeti tudi zase.” (Družinska oskrbovalka, Grosuplje)

 

“Koristno mi je bilo vse na tečaju posebno pa še predavanje o demenci.” (Družinski oskrbovalec, Ribnica)

 

“Pozitivno, sodelovalno, iskreno! Koristno – praktično znanje, prižiganje lučke, izkušnje udeležencev.” (Družinska oskrbovalka, Ribnica)

 

“Zelo lepa izkušnja. Izvedela sem veliko nasvetov, spoznala veliko sotrpinov, s podobnimi težavami kot so moje. In ko to slišiš, ti je mnogo lažje.” (Družinska oskrbovalka, Ljubljana)

 

“Tečaj je bil koristen z določenimi nasveti – demenca, fizioterapija, nasveti patronažne sestre.” (Družinski oskrbovalec, Hrpelje-Kozina)

 

“Meni se je zdel tečaj zelo poučen saj sem se naučila veliko koristnega od ostalih udeležencev in predavateljev. Predvsem kakšni konkretni primeri. Prižiganje lučk mi je bilo še posebej všeč saj se tudi sama trudim vsakodnevno prižgati lučke pri svojih bližnjih domačih.” (Družinska oskrbovalka, Žiri)

 

“Celoten tečaj sem doživela kot zelo dober in koristen. Vse teme so bile zanimive in potrebne. Veliko že poznamo problemov, mnogo rešitev pa se nam je tu nakazalo in rešilo. Zanimanje je bilo zelo veliko in mnogo smo odnesli od teh srečanj.” (Družinska oskrbovalka, Komenda)

 

“Zelo konkretno in dobro vodeno – dobrodošlo vsem, ki se srečujejo z obolelim človekom!” (Družinski oskrbovalec, Radlje ob Dravi)

 

“Vsak tečaj je bil koristen tako da se veselim, če bomo še nadaljevali (v klubu svojcev)” (Družinska oskrbovalka, Kamnik)

 

“Najbolj me je zanimalo predavanje o demenci, ker imam dementnega moža.” (Družinska osrkbovalka, Radlje ob Dravi)

 

"Po materini smrti se je očetova bolezen poslabšala. Z bratom naju je skrbelo, kako bo odslej živel sam. V dom za starejše ni želel, zato sva se z bratom dogovorila, da bova izmenično skrbela zanj. Sedaj preživi nekaj dni v naši družini in nekaj dni v tednu v bratovi. Ob službi in skrbi za družino dolgo nisem opazila, kako se oče spreminja; postajal je pasiven,  težko sem ga pripravila, da je vstal iz postelje, še teže, da je kaj pojedel. Kar naprej je govoril, da nam je v breme in da želi domov. To me je jezilo,  čutila sem se izdano, saj smo se vsi zanj trudili, ga imeli radi, zdelo se nam je, da  našo skrb vrača z nezadovoljstvom . Včasih je bilo res hudo, rekla sem tudi kakšno besedo preveč ne samo njemu, temveč tudi možu in otrokom. Postajali smo živčni in vedela sem, da tako ne more iti več naprej. Potem je naneslo, da sem zasledila oglas za ta tečaj. Zdel se mi je zanimiv toda bila sem preutrujena od vsega in nisem imela ne moči, ne volje, da bi se prijavila, pa me je soseda Marjeta prepričala – zaradi prevoza. Sedaj je že pol tečaja za nami in veliko sem se naučila. Sedaj vem, da nismo mi krivi, ker se je oče počutil slabo, temveč izguba žene, kronična bolezen in depresije, so naredili svoje. Obiskali smo zdravnika, predpisal mu je primerna zdravila za depresijo. Očetu sem prisluhnila in mu dala priznanje za stvari, ki sem jih pri njemu vedno občudovala. Včasih je oče pletel košare, z možem sva ga prosila, da naju nauči, kajti res bi se rada naučila tega. V očeh so se mu prižgale iskrice, malo je sicer pogodrnjal, nato pa privolil. Do vseh teh idej ne bi prišla, če se ne bi udeležila tečaja; od strokovnjakov, predvsem pa ob dobrih izkušnjah in spodbudah drugih udeležencev, sem dobila moč in znanje za lepši odnos z očetom, ki sedaj odseva tudi v moji družini. Veselim se nadaljnjih srečanj!" (Družinska oskrbovalka, Višnja gora)

 

Kočevje

© 2010 - Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje