English site

Povečaj črkePomanjšaj črke

Konferenca ob dnevu neformalnih oskrbovalcev - IZJAVA ZA JAVNOST

Objavljeno v oddelku sožitje, datum dogodka: 6.10.2020

Tiskovna konferenca ob knjigi: Jože Ramovš (in sod.), 2020. Integrirana dolgotrajna oskrba. Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje.

Monografija vsebuje sodobna spoznanja in izkušnje o oskrbovanju odraslih ljudi, ki so pri vsakdanjih opravilih odvisni od pomoči drugih, o razvoju tega sistema socialne varnosti v tradiciji, polpretekli industrijski dobi in danes, ko se ob staranju prebivalstva razvija integrirani pristop oskrbe v krajevni skupnosti.

 

Sodelujoči:

  • Prof. dr. Jože, avtor, ki ureja edino slovensko znanstveno-strokovno revijo za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje; v preteklih 22 letih je objavili 525 daljših člankov z domačimi in tujimi spoznanji o dolgotrajni oskrbi. Vsi ostali so soavtorji poglavij v knjigi:
  • Vesna Vodišek Razboršek, direktorica Doma starejših Šentjur, ki se vzorno razvija v smeri sodobne integrirane dolgotrajne oskrbe.
  • Mag. Franc Imperl iz podjetja Firis, izobraževalec kadrov v oskrbovalnih ustanovah, soavtor sistema kakovosti E-Qualin in poznavalec dosežkov v razvoju institucionalne dolgotrajne oskrbe po evropskih državah,
  • Marta Grčar iz Inštituta, ki dela z neformalnimi oskrbovalci na Inštitutu Antona Trstenjaka in sodeluje z evropsko zvezo EuroCarers.
  • Ivanka Bižal, fizioterapevtka na domu, predavateljica na tečajih za družinske in druge neformalne oskrbovalce, oskrbovalka pokojnega moža.

Dodatna razloga za današnjo konferenco:

1.        Danes, 6. oktobra 2020, prvič obeležujemo evropski dan oskrbovalcev, tokrat neformalnih – to je družinskih članov, sosedov in prostovoljcev, ki oskrbujejo bližnje. V Evropi to zahtevno nalogo opravlja redno vsak deseti prebivalec, v Sloveniji 200.000 ljudi. V povprečju vsakdo pride na 10 let v situacijo, ko je nekdo od njegovih bližnjih odvisen od pomoči drugih pri vsakdanjih opravilih. Inštitut, ki vodi Slovensko zvezo neformalnih oskrbovalcev, je za danes pripravil akcijo, da bi vsakdo s spoštovanjem pozdravil nekoga od znancev, ki pravkar opravlja to zahtevno človeško nalogo.

2.        Sedanji Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi v Sloveniji, ki daje upanje, da bomo sistem dolgotrajne oskrbe starostno onemoglih in drugih, ki so odvisni od pomoči pri opravljanju vsakdanjih opravil, začeli razvijati na sodoben način, kakor to delajo zadnje četrt stoletja evropske države. Monografija Integrirana dolgotrajna oskrba je strokovni prispevek, da bi to uspelo. V Sloveniji smo bili pred 50 leti po zaslugi genialnega in prizadevnega zdravnika dr. Bojana Accetta pri vrhu tedanjega svetovnega razvoja dolgotrajne oskrbe; od tedaj je seveda šel razvoj za pol stoletja naprej. Če smo za drugimi ostali na repu, imamo sedaj priložnost, da uporabimo svetovno in domače znanje in dobre razvojne izkušnje. To dvoje in dober zakon o dolgotrajni oskrbi nam omogoča, da začnemo dohitevali razvoj drugih evropskih držav na področju humane, finančno in kadrovsko vzdržne dolgotrajne oskrbe.

 

Sodobna integrirana dolgotrajna oskrba ima naslednje značilnosti.

1.      Vsi finančni viri so povezani v dovolj veliko skupno solidarnostno blagajno za dolgotrajno oskrbo v državi, tako da je oskrba dostopna vsakemu človeku, ki jo potrebuje; za to danes dajejo evropske države okrog 1,5 % BDP.

2.      Zdravstvena nega in psihosocialna oskrba sta povezani v eno celoto, enako so vključena sodobna znanja arhitekture, infrastrukture in drugih za oskrbo relevantnih strok.

3.      Pri oskrbi se upošteva celotnega človeka v njegovi telesni, duševni, duhovni in socialni razsežnosti.

4.      Formalna strokovna oskrba in neformalna oskrba domačih in prostovoljcev sestavljata eno komplementarno celoto.

5.      Oskrbovalne storitve z vsem sodobnim znanjem, metodami in pripomočki so zlite z osebnim odnosom med oskrbovancem in oskrbovalcem (v ustanovi ima vsak oskrbovanec referenčno osebo izmed zaposlenimi in eno od zunaj, svojca ali prostovoljca).

6.      Mreža oskrbovalnih programov je organizirana in vodena v lokalni skupnosti: v občini ali mestu po soseskah. Pri tem so majhni krajevni domovi z ducatom programov za oskrbo na domu središča za razvoj sodobne oskrbe v kraju; sodobno evropsko načelo je: kjer je potreben vrtec za otroke, je še potrebnejši dom za stare ljudi. Oskrba onemoglih je primarna naloga vsakega človeka, vsake družine in vsake krajevne skupnosti. Sodoben sistem dolgotrajne oskrbe se lahko uspešno razvija le, če ga kot svojo primarno nalogo organizira lokalna skupnost, enako kakor poskrbi za cestno infrastrukturo, komunalo in druge vitalne potrebe občanov.

7.      Država pa ima naloge, ki jih ne more opraviti nihče drug. Te so: vzpostaviti mora sodoben sistem integrirane dolgotrajne oskrbe, zbrati vire za finančno vzdržno in vsem dostopno oskrbo, postaviti merila za minimalno kakovost oskrbe, voditi nevtralno kontrolo nad izvajanjem oskrbe, skrbeti za razvoj sistema oskrbe, oskrbovalnih metod in pripomočkov ter za krepitev »nove solidarnosti med generacijami« v celotnem prebivalstvu.

 

Celotna konferenca je na portalu: https://sl-si.facebook.com/janez.platise

Foto: Janet Platiše

© 2010 - Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje