Članek pregledno prikaže spoznanja o metodiki dela za glavna področja dogajanja v medgeneracijski skupini za kakovostno starost. Uvodoma so predstavljeni namen in cilji teh skupin, ki so izhodišče vsega dogajanja v skupini. Sledi prikaz metodike za njihovo ustanovitev in vodenje, za izbor dejavnosti, potek običajnega srečanja, razvoj skupine, merila za pripravo srečanja in za ocenjevanje njegove kakovosti ter za stalno učenje skupinskega voditelja ob delu in doživljanju v skupini.

Avtorica v prispevku prikaže spoznanja raziskave o dejavnostih medgeneracijskih skupin za kakovostno starost. Analizirala je 84 diplomskih nalog, ki so jih napisali prostovoljci, ki so se usposabljali za voditelje medgeneracijskih skupin za kakovostno starost v Mariboru, Domžalah, Trbovljah, Novem mestu, Cerknici in Grosupljem.

Avtor govori o najpogostejših oblikah zlorabljanja starejših ljudi. Največkrat so zlorabljeni starejši ljudje, ki so telesno slabotni ali imajo kronične duševne motnje. Opisane so različne oblike nasilja, lastnosti zlorabljenih starejših ljudi in njihovih negovalcev. Pri delu s starejšimi je treba upoštevati njihove psihološke lastnosti in potrebe starega človeka.

Zloraba oz. nasilje nad starimi ljudmi je področje, ki se mu šele v zadnjem obdobju posveča več pozornosti. Dejansko pa so tovrstne zlorabe precej razširjene, kar delno potrjujejo tudi podatki, ki jih navaja avtorica. Številni svetovni strokovnjaki, praktiki, raziskovalci o njihovem obsegu le ugibajo, a so si edini, da so vsi obstoječi podatki le vrh ledene gore. Zlorabe oziroma nasilje nad starimi ljudmi se dogajajo v širšem družbenem okolju, najbolj pereče pa je tisto, kar se dogaja za zaprtimi vrati: institucionalne zlorabe ter zlorabe v domačem okolju. Avtorica predstavi tudi nekatere karakteristike žrtev in storilcev zlorabe.

Avtor definira nasilje nad starimi ljudmi in oceni stopnjo nasilja nad starimi ljudmi v Sloveniji. Osnova za ocene so njegove dolgoletne izkušnje pri delu na Zaupnem telefonu Samarijan.

Predstavljamo knjigo psihiatra Janka Kostnapfla, ki je biografsko delo, a več kot spominski zapis, ima elemente eseja, vendar ga tudi v to kategorijo ni mogoče uvrstiti brez ostanka. Sestavljajo jo na prvi pogled raznorodne prvine, ki jih nakazujejo že naslovi podpoglavij: Starost, Smrt petih starostnikov, Nagoni, Psihopatija, Pacienti – trpeči, Vojna je vojni zločinec.

Predstavljamo prvenec psihologinje dr. Ingrid Russi Zagožen, ki se s svojo disertacijo, raziskavami in prostovoljskim delom poglablja v zahtevna človeška vprašanja strahu pred smrtjo, umiranja, spremljanja umirajočih in žalovanja. Pri tem se teoretično opira zlasti na Franklovo logoterapijo, praktično pa se v njenem delu poznajo predvsem bogate izkušnje prostovoljskega dela pri Hospicu.