CERV projekt EQUAL CARE

Projekt EQUAL CARE se ukvarja z zmanjševanjem neenakosti spolov na področju formalne (profesionalne) in neformalne (družinske) dolgotrajne oskrbe. 

Več o projektu:

V različnih državah EU opažamo, da na področju dolgotrajne oskrbe prihaja do velikih razlik med spoloma – tako v nalogah, ki jih posamezniki opravljajo, kot tudi v finančnih spodbudah, ki jih za to prejmejo – kar se kaže tako na področju profesionalne oz. formalne kot tudi družinske oz. neformalne oskrbe. Razlogi za to so kompleksni in jih je potrebno v večji meri raziskati, če želimo iskati rešitve, ki so usmerjene v ustvarjanje delovnega okolja enakih možnosti ter dobrih delovnih pogojev, pa tudi v boljše usklajevanje službenega in domačega življenja. Projekt EQUAL CARE se usmerja v iskanje inovativnih rešitev na tem področju in v usposabljanje, informiranje, ozaveščanje ter opolnomočenje tako delodajalcev kot tudi delojemalcev in prostovoljcev.

koledar aktivnosti april 2025

koledar aktivnosti marec  2025

Verjetnost za finančno nasilje nad starejšimi se povečuje z izgubo kognitivnih sposobnosti

Ob Svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni, ki ga obeležujemo 21. septembra, je pomembno izpostaviti eno najpogostejših, a pogosto spregledanih oblik zlorabe starejših – finančno nasilje. Starejši posamezniki, še posebej tisti, ki se soočajo z izgubo kognitivnih sposobnosti zaradi demence ali drugih nevrodegenerativnih bolezni, so pogosto tarča finančnega izkoriščanja. Ta oblika nasilja ima resne posledice ne le za žrtve, temveč tudi za njihove družine in širšo družbo.

Kaj je finančno nasilje nad starejšimi?

Finančno nasilje nad starejšimi pomeni nepošteno ali nezakonito izkoriščanje starejših oseb za finančne ali materialne koristi. To lahko vključuje krajo, goljufijo, prisilo ali manipulacijo starejših oseb, da prenesejo premoženje, denar ali lastniške pravice na drugo osebo. Pogosto tovrstno nasilje izvajajo ljudje, ki so žrtvam blizu – družinski člani, skrbniki, prijatelji ali celo finančni svetovalci.

Dejavniki tveganja

Starejši posamezniki, ki trpijo za Alzheimerjevo boleznijo ali drugo obliko demence, so še posebej ranljivi zaradi:

• Izgube kognitivnih sposobnosti: Poslabšanje spomina in presoje lahko povzroči, da žrtve težje prepoznajo finančne nevarnosti.
• Odvisnosti od drugih: Mnogi starejši so odvisni od svojcev ali skrbnikov pri upravljanju finančnih sredstev, kar povečuje tveganje zlorabe.
• Socialne izolacije: Starejši, ki nimajo široke mreže podpore, so bolj dovzetni za manipulacije.
• Neznanja o sodobnih finančnih prevarah: Spletne goljufije, lažne telefonske ponudbe in ponarejeni finančni nasveti pogosto ciljajo prav na starejše.

Oblike finančnega nasilja

• Kraja gotovine ali lastnine: Nepooblaščeno jemanje denarja, dragocenosti ali drugega premoženja.
• Zloraba pooblastil: Oseba, ki ima pooblastilo za upravljanje financ starejše osebe, lahko sredstva izrablja za lastne potrebe.
• Sila ali prevara pri podpisu dokumentov: Zavajanje starejših k podpisu pogodb, oporok ali darilnih pogodb, ki jim niso v korist.
• Zloraba bančnih kartic in računov: Nenadzorovano dvigovanje denarja ali izvajanje transakcij brez privolitve.

Kako prepoznati znake finančnega nasilja?

Pomembno je biti pozoren na naslednje znake, ki lahko nakazujejo finančno izkoriščanje:

• Nenadni ali nepojasnjeni dvigi z bančnega računa.
• Spremembe v finančnem vedenju, kot so neplačani računi ali neobičajne transakcije.
• Izguba dragocenosti brez jasne razlage.
• Spremembe v oporoki ali lastniških dokumentih brez vednosti starejše osebe.
• Prisotnost neznancev ali novih "prijateljev", ki vplivajo na finančne odločitve.
• Strah ali nelagodje starejše osebe pri pogovoru o financah.

Pravna zaščita in ukrepi

Obstajajo številni pravni mehanizmi, ki lahko pomagajo zaščititi starejše pred finančno zlorabo:

• Postavitev zakonitega skrbnika: Če starejša oseba ni več sposobna upravljati svojih financ, lahko sodišče določi zakonitega skrbnika, ki bo deloval v njenem najboljšem interesu.
• Finančno načrtovanje in preventivni ukrepi: Pravočasno določanje pooblastil za upravljanje financ lahko prepreči morebitne zlorabe.
• Izobraževanje starejših in družinskih članov: Seznanjanje s tveganji in prevarami poveča odpornost proti finančnim goljufijam.
• Prijava zlorabe: Vsak sum finančnega nasilja je treba prijaviti ustreznim organom, kot so policija, centri za socialno delo ali varuhi pravic starejših.

Kako lahko družba pomaga?

Preprečevanje finančnega nasilja nad starejšimi zahteva sodelovanje celotne družbe. Ključne vloge pri zaščiti starejših imajo:

• Družinski člani in prijatelji: Redno preverjanje finančnega stanja starejših in odprta komunikacija o njihovih potrebah.
• Banka in finančne institucije: Opozarjanje na sumljive transakcije in uvedba varnostnih mehanizmov za zaščito sredstev starejših.
• Socialne službe in pravna pomoč: Svetovanje in podpora žrtvam ter zagotavljanje pravnih sredstev za zaščito.
• Nevladne organizacije: Zagovorništvo in izobraževanje o finančnih tveganjih za starejše.

Zaključek

Finančno nasilje nad starejšimi, še posebej tistimi z demenco, je resen družbeni problem, ki zahteva večjo ozaveščenost in ukrepanje. Svetovni dan Alzheimerjeve bolezni nas spominja na pomen zaščite najranljivejših članov naše družbe in krepitev varnostnih mrež, ki preprečujejo finančne zlorabe. Z ozaveščanjem, izobraževanjem in proaktivnimi ukrepi lahko zagotovimo, da bodo starejši zaščiteni pred finančnimi zlorabami in da bodo lahko živeli dostojno in varno 

Koledar aktivnosti februar 2025