Človek se stara vse življenje. Stara se na tri načine: 1. kronološko je vsako leto starejši, 2. funkcionalno staranje občuti, ko mu v poznejši starosti pešajo sposobnosti za opravljanje vsakdanjih opravil, kar pa lahko z zdravim življenjem zelo upočasni; 3. popolnoma od njega pa je odvisno doživljajsko staranje: kako doživlja in sprejema svojo starost.
Stara se družba. Med leti 1980 in 2060 se v slovenskem in drugih evropskih narodih naglo veča delež starega prebivalstva, delež mladih ljudi pa se zmanjšuje.
Inštitut Antona Trstenjaka je slovenska nacionalna znanstvena ustanova za gerontologijo – vedo, ki se posveča staranju in starosti (grško: géron – star, prileten, siv; starec, starček, in lógos – govorjenje, beseda, pogovor, govorica). Študijsko spremlja gerontološka spoznanja in rešitve po svetu, raziskuje domače probleme in vire za njihovo reševanje, z razvojnimi programi snuje sodobne rešitve in jih uvaja na terenu. Posebej se posveča psihosocialnim, zdravstvenim, poklicnim in okoljskim vidikom gerontologije. Spoznanja in izkušnje publicira v edini slovenski gerontološki reviji Kakovostna starost.
več »
V maju in juniju 2025 smo se na projektu HandsTogether partnerji srečali kar dvakrat, saj je po raziskovalni fazi sledila faza diseminacije rezultatov, kar je pomenilo prevajanje rezultatov v obliko, ki je dostopna in razumljiva za splošno javnost. Oblikovali smo spodnje infografike ter članek in izjavo za javnost. Rezultate inovativnih forumov iz drugih držav si lahko ogledate na spletni strani www.handstogether.eu ali pa na Facebook strani Hands Together Project. Prav tako smo že zakorakali v drugo fazo projekta, ki bo prinesla tudi scenarije, ki simulirajo doživljanje oseb z demenco v raznih življenjskih situacijah. Scenariji bodo predstavljeni v obliki videov virutalne resničnosti, služili pa bodo izobraževanju in boljšemu razumevanju realnosti, ki jo doživlja oseba z demenco. Vabljeni k branju vsebin in sledenju nadaljnjim aktivnostim s projekta HandsTogether.
Aktivnosti vseh projektnih partnerjev HandsTogether v mesecu marcu in aprilu 2025 so bile vezane na prevajanje podatkov, pridobljenih v inovativnih forumih. V Sloveniji je v tej, prvi, raziskovalni fazi projekta sodelovalo 16 udeležencev. Med drugim so sodelovali družinski in drugi neformalni oskrbovalci oseb z demenco, nevrologi, delovni terapevti, socialni delavci, člani slovenskega društva za demenco - Spominčica, trenerji validacijske metode, gerontologi, medicinske sestre, socialni oskrbovalci in zaposleni v domovih starejših. Podatki (vsaj slovenski) so bili zares bogati in navdihujoči, v nekaterih delih pa tudi zaskrbljujoči. Po temeljiti analizi in sintezi podatkov iz Slovenije in tujine, bomo zainteresirano javnost obvestili o rezultatih. Upamo, da bomo z nadaljnjimi aktivnosti projekta lahko odgovorili vsaj na del preštevilnih izzivov pri izobraževanju o demenci ter o skrbi za osebe z demenco v Sloveniji in drugih partnerskih državah.
CERV projekt EQUAL CARE
Projekt EQUAL CARE se ukvarja z zmanjševanjem neenakosti spolov na področju formalne (profesionalne) in neformalne (družinske) dolgotrajne oskrbe.
Več o projektu:
V različnih državah EU opažamo, da na področju dolgotrajne oskrbe prihaja do velikih razlik med spoloma – tako v nalogah, ki jih posamezniki opravljajo, kot tudi v finančnih spodbudah, ki jih za to prejmejo – kar se kaže tako na področju profesionalne oz. formalne kot tudi družinske oz. neformalne oskrbe. Razlogi za to so kompleksni in jih je potrebno v večji meri raziskati, če želimo iskati rešitve, ki so usmerjene v ustvarjanje delovnega okolja enakih možnosti ter dobrih delovnih pogojev, pa tudi v boljše usklajevanje službenega in domačega življenja. Projekt EQUAL CARE se usmerja v iskanje inovativnih rešitev na tem področju in v usposabljanje, informiranje, ozaveščanje ter opolnomočenje tako delodajalcev kot tudi delojemalcev in prostovoljcev.