Aprila je na našem inštitutu v skopu projekta PPP za 3 predavala Mateja Berčan, dipl. m. s. Tema predavanja je bila nega starejšega človeka na domu. V nadaljevanju objavljamo prispevek, ki ga je pripravila na to temo.
Starost ne prihaja sama, pravi slovenski pregovor, s seboj prinaša bolezni in druge tegobe. Vendar pa je lahko tudi lepa, če jo le znamo sprejeti in smo ji kos. Četudi vas pestijo tegobe, se modro spoprimite z njimi in ne dovolite, da bi vas omejevale v stikih s prijatelji, znanci in ljudmi, ki jih imate radi. V domači negi je skrb za osebno higieno, prehranjevanje, gibanje, izločanje, spanje in počitek, oblačenje, komunikacijo, varnost ter prosti čas in rekreacijo individualno prilagojena vsakemu posamezniku, zato lahko dosega bistveno večjo kvaliteto. Ob tem pa je pomembno poznavanje nekaterih dejstev, ki jih s seboj prinaša proces staranja.
Osebna higiena
Pogosto se opazi, da v starosti opešajo mehanizmi samokontrole in varovančeva potreba po higieni se zmanjša. Še posebej je to vidno, če zaradi omejevanja pri izvajanju življenjskih aktivnosti ne zahajajo veliko med ljudi, za svoje domače okolje pa ne čutijo potrebe, da bi bili urejeni. To se kaže v neredni menjavi osebnega perila, neprimernem vzdrževanju le tega, včasih pa se zanemarijo zaradi pretirane varčnosti oz. skoposti. Pozabijo na čistočo in nego ustne votline, kar ima za posledico neprijeten zadah iz ust. V večji meri pri moških, je vidno zanemarjanje nege las in pogosto se niti ne brijejo več redno. Večina pa ima težave pri negi nohtov, ki zaradi starostnih sprememb izgubijo del svoje prožnosti, postanejo odebeljeni, krhki in lomljivi. Zaradi starostne tresavice si jih sami težko režejo, velikokrat si poškodujejo kožo ob njih, na nogah pa so jim zaradi slabše gibljivosti še dodatno nedosegljivi. Težave imajo tudi s suho in porozno kožo, predvsem na rokah in mečih, ki je občutljiva in se poškoduje že ob malo tršem dotiku. V domačem okolju je treba izključiti vse zunanje dejavnike, kot so drseča tla, visoka kad, mrzla kopalnica, bližina kopalnice, mrzlo perilo, pomanjkanje tople vode. Skrb za urejen videz je znak dobrega počutja in zdravja. Obrita brada, postriženi, počesani in umiti lasje, skrbno pristriženi nohti na rokah in nogah, to je nekaj elementov dobre osebne higiene. Zdrav starostnik naj uporablja kozmetiko z vonjem, ki ga je navajen ter mila z nevtralnim ph. Uporablja lahko tudi zeliščne dodatke, če se ob tem dobro počuti.
Prehranjevanje in pitje
Zaradi slabega zobovja in neustreznih zobnih protez imajo starostniki težave pri prehranjevanju. Izogibajo se uživanju presne zelenjave, ker je ne morejo prežvečiti. Občutek žeje se jim manjša, zato popijejo premalo tekočine. Zaradi preteklih življenjskih izkušenj, tudi zaradi pomanjkanja določenih dobrin ( kot je bel pšenični kruh ) v preteklosti, velikokrat pa tudi zaradi nevednosti, je njihova prehrana neuravnotežena. Če starostnik živi sam, ne čuti želje, da bi si pripravljal redne obroke, zato jih največkrat nadomesti s suho hrano, konzervami in sladkarijami. Pogosto se nagibajo k preveliki telesni teži, pojavlja se slabša odpornost organizma, grozi jim povečan krvni sladkor in holesterol. Lahko se pojavi tudi slabokrvnost. Nikakor ne smemo prezreti hujšanja ali pridobivanja teže brez opaznega vzroka. Doma je treba imeti tehtnico in nadzirati telesno težo vedno v enakih razmerah. Dobra prehranjenost in hidracija se opazi na koži, sluznicah, jeziku, mišični moči, pogostosti okužb, pa tudi v beljakovinski in krvni sliki. Posledice pomanjkanja tekočine v telesu nastanejo zgodaj in jih ne smemo prezreti. Dnevna količina potrebne tekočine je vsaj dva litra. Starejši imajo manjše zaloge tekočine v tkivih zato so znaki izgube tekočine prej opazni. Za lažjo kontrolo zaužite tekočine nastavimo vrč priljubljene oziroma svetovane pijače in prepoznavno skodelico. Hrana naj bo lahko prebavljiva in primernega okusa, brez dodatkov maščob in sladkorja.
Gibanje
V starosti opešajo gibalne sposobnosti. Pojavijo se bolečine v kosteh, sklepih in mišicah, ki so lahko posledica prebolelih ali kroničnih bolezni. Tožijo, da imajo v okončinah mravljince in jih čutijo kot omrtvičene. Večkrat se zgodi, da izgubijo občutek trdne podlage pod nogami, iz rok jim padajo predmeti. Pojavi se lahko tudi starostna tresavica, ki jim gibanje še dodatno omejuje. Zaradi tega se pogosto zapirajo v stanovanje, izogibajo se sprehodov in s časom izgubijo stik z zunanjim svetom. Edino okno v svet jim postane televizija, kar pa lahko preide že v pravo odvisnost. Gibalne sposobnosti pa starostnik lahko ohrani, če skrbi za redno telesno dejavnost in vadbo. Sprehod, hoja, plavanje, lahka telovadba prav dobro ohranjajo gibčnost sklepov in moč mišic. Tudi lahko delo vzpodbuja prekrvavitev, da se star človek duševno dobro počuti. Ohranitev gibanja omogoča boljšo prekrvavitev, manjšo možnost poškodb, boljšo prebavo, mirnejši spanec in lažjo orientacijo.
Izločanje
Odvajanje seča in blata je vsakodnevna fiziološka potreba. Za starejšega pogosto neprijetna nadloga, ki ga zelo obremenjuje. To je nekaj, o čemer neradi govorijo, pa če se začnejo težave s pogostejšim ali nočnim izločanjem, občasnim uhajanjem seča, s količinsko premalo izločenega seča, z zadrževanjem seča, zaprtjem ali občasnimi driskami in podobno. To so zelo mučne nevšečnosti. Doma lahko pomagamo z vzpostavljanjem higienskega režima s primerno prehrano, zadosti tekočine, sadja in zelenjave, z več gibanja. Pri popolni ali delni inkontinenci (nedržnosti) ne smemo pozabiti na poostreno anogenitalno nego, redno umivanje rok, menjavo perila; vsaka opustitev higiene se takoj pokaže v spremembah na koži in sluznici, neprijetnem vonju, srbenju, neprijetnem občutku umazanije.
Pojavi se značilen vonj v stanovanju, pa tudi varovančeva obleka je prepojena z njim. Tega se zavedajo, zato se tudi izogibajo družbi, tako v družini, kot tudi zunaj nje. Žleze lojnice in znojnice ne delujejo več tako kot včasih, velikokrat se pojavi zelo suha koža in prhljaj na lasišču.
Spanje in počitek
Pri izvajanju fizičnih aktivnosti se starostnik hitreje utrudi. Poleg tega porabi za določeno delo veliko več časa, kot ga je nekoč. Ker jih to jezi, pri delu hitijo in so zato še bolj utrujeni in razdražljivi. Ker so utrujeni preko dneva, pogosto počivajo in tudi zaspijo. Prav tako odhajajo v posteljo zelo zgodaj zvečer. Ponoči pa imajo težave s spanjem. Tožijo, da celo noč ne spijo, pa čeprav se mogoče le prebujajo. Res pa je, da ne potrebujejo toliko spanca, kot nekoč, pa še čez dan zadostijo potrebam po spanju. Zagotoviti moramo primerno posteljo, prezračeno sobo, primerno ogreto, prijetno in čisto posteljnino, zatemnitev, nočno luč, telefon, klic domačih, upoštevati navade, spremenjeno zdravstveno stanje in dnevno telesno dejavnost. Ob primernih duševnih in telesnih dejavnostih in nespremenjenem zdravstvenem stanju, se star človek utrudi in spi pet do osem ur. V spanju lahko stoka ali vzdihuje, kriči, to je lahko znak bolečine, strahu in neprijetnih sanj.
Oblačenje
Nekateri starostniki ne čutijo več potrebe, da bi bili urejeno in njim primerno oblečeni tudi v tem življenjskem obdobju. Ker pa se njihov telesni ustroj običajno spremeni, se jim stara oblačila ne prilegajo več. Včasih močno shujšajo in oblačila na njih kar visijo, ali pa se zredijo in ne morejo več zapreti zadrge ali gumbov in so resnično neurejeni. Pomagamo tako, da ločimo oblačila, ki so v vsakodnevni uporabi, od tistih, ki jih le občasno oblači. Spodnje perilo naj bo v bližini. Starostnike pogosteje zebe in se ob prehodu letnih časov nekoliko bolj oblečejo in dalj časa nosijo nogavice. Obleka naj bo iz naravnih materialov, pralna, ustreznih krojev in velikosti. Zdrav starostnik včasih varčuje in se mu zdi škoda denarja za novo obleko, tako da dolgo časa nosi ena in ista oblačila. Kadar živi sam, se dogaja, da tudi perila ne menjuje redno, ker ima občutek da je čist.
Izogibanje nevarnostim iz okolja
Na starostnika preži v njegovem ožjem in širšem bivalnem okolju nešteto nevarnosti. Ker jim opešata vid in sluh, se poveča možnost nastanka prometnih nezgod, kjer so starostniki največkrat udeleženi kot pešci. Zaradi istega vzroka so pogosti padci, tako na ulici, cesti, kot na stopnicah ali v stanovanju. Še posebno je zanje nevarna zima, zaradi poledice in snega. Njihova stanovanja so velikokrat polna odvečnih predmetov, ki so jih celo življenje zbirali, so nanje čustveno navezani in jih ne želijo zavreči. Zato se jim močno zmanjša bivalni prostor, ob teh predmetih se spotikajo in marsikdaj tudi poškodujejo. Pogosti so tudi padci zaradi drsečih preprog. Zaradi slabega vida pogosto zamešajo zdravila, živila, pride lahko tudi do zastrupitev. Pogosto živijo sami in jih je strah. Bojijo se različnih stvari, od neznancev do rabe električnih pripomočkov, saj jim pogosto opeša tudi spomin in pozabijo namen uporabe in rokovanje z njimi. Bojijo se vsega novega, so najbolj srečni, če jim ni treba nič spreminjati. V stanovanju je potrebno odstraniti vse visoke pragove, poskrbeti je potrebno za zadostno razsvetljavo v hiši in zunaj nje, v kleti, na podstrešju in še posebej na stopnišču. Stopnišče mora imeti stabilno ograjo. Ob kopalno kad, tuš in straniščno školjko je potrebno pritrditi močne in priročne ročaje.
Razvedrilo in prosti čas
Prosti čas in rekreacija sta pomembna za dvig samozavesti, samospoštovanja, občutka pripadnosti, priljubljenosti, zaupanja, prijateljstva. Veliko starostnikov je osamljenih, saj večino časa preživijo sami. Na to se različno odzivajo, nekateri si poiščejo različne zaposlitve in koristno izrabijo čas, spet drugi tega ne znajo in se zatekajo v bolezen, so nezadovoljni sami s sabo in z okoljem, s katerim so velikokrat v konfliktu.
Komunikacija
Komunikacija je potreba in pogoj za dobro sodelovanje in je povezana z govorom in razumevanjem. Star človek pogosto sporoča težave z drugimi znaki, kot so: hoja, kretnje, bližina, dotik, pogled, jok, molk, glas. V stikih bodimo konkretni, neposredni, dovolimo si objem, poljub, stisk, prisrčen pozdrav. Zastavljajmo jasna vprašanja in bodimo dobri poslušalci. Starostnik nam lahko neskončno veliko pove o svojem življenju, delu, notranjem zadovoljstvu, občutkih; vzemimo si čas in mu prisluhnimo. Star človek je še posebej hvaležen za vsak nasmešek in lepo besedo, občutljiv in kritičen pa do odsotnosti človeškega odnosa. S komunikacijo oblikujemo odnos, kažemo pripravljenost pomagati, star človek ima občutek varnosti in sprejetosti, kar mu olajša življenje v okolju.