English site

Povečaj črkePomanjšaj črke

Kakovostna starost letnik 23, številka 1

Status: Na zalogi

Cena izvoda: 6,00 €

izvodov v košarico
Kakovostna starost logotip

LETNIK 23 (2020), ŠTEVILKA 1

Uvodnik

Prva številka 23. letnika naše revije izhaja v času pandemije novega virusa, ki najbolj ogroža življenje starejših ljudi. Še posebej jo občutijo tisti v domovih, ki ostajajo izolirani brez obiskov. Glavnina prebivalstva, od šolskih otrok do zaposlenih in upokojencev, se mora držati domà v fizični izolaciji od drugih. Zdravstveni, oskrbovalni in drugi strokovnjaki pa garajo čez svoje moči, da rešujejo bolne, preprečujejo okužbo zdravih in blažijo osamlje-nost. Doživljamo iznajdljivost družinskih članov, ki bivajo na raznih koncih, prostovoljcev in njihovih organizacij pri lajšanju stisk in težav drugim. Take situacije še nismo doživeli ne kot posamezniki ne kot celotno človeštvo. Na površje se prebijajo izkušnje, kako nesa-moumevna je družbena blaginja, kako krhko je človekovo življenje in kako smo vsi ljudje med seboj radikalno soodvisni – to pa so izkušnje, ki jih sicer doživljajo predvsem ljudje v dolgotrajni oskrbi.

Znanstveni in strokovni članki

POVZETEK

Članek obravnava problematiko oskrbe starejših na Idrijsko-Cerkljanskem podeželju. Prikazuje rezultate pilotne aktivnosti transnacionalnega projekta INTESI, v kateri so bili na osnovi analiz, anket in delavnic s ponudniki in uporabniki storitev za oskrbo starejših pripravljeni in testirani nekateri novi ukrepi za zagotavljanje storitev oskrbe starejših. Poleg izboljšanja dostopnosti storitev prinašajo predlagani ukrepi v podeželski prostor tudi nove poslovne priložnosti.

POVZETEK

Koža je vsakodnevno izpostavljena škodljivim vplivom in se spreminja s
staranjem. Na različne načine pa lahko na zdravje kože vplivamo tudi od zunaj.
Eden izmed njih je uporaba vode v zdravilne namene. Voda, ki pride v stik z
obolelo kožo, naj bi imela ugodne učinke na različna kožna obolenja, delovala naj
bi protibolečinsko, protivnetno in restitucijsko, kar je pomembno tudi za kožo
starejših, zato je priporočljiva za preventivno in terapevtsko uporabo predvsem
pri tej skupini ljudi. Voda pa ne vpliva ugodno le na kožo, ampak tudi na splošno
počutje starejših. Seveda so v sklopu zdraviliških aktivnosti ob uporabi termalne
vode za to potrebni še drugi elementi in dejavniki iz okolja, kot so socialni stiki,
počitek in okolje. Zdraviliške aktivnosti tako poleg ugodnih učinkov na telesno
zdravje vodijo tudi k izboljšanju počutja, to pa se odraža tudi na koži.

Ključne besede: starejši ljudje, koža, počutje, termalna voda, fibroblasti,
keratinociti.

POVZETEK

Kultura varnosti je potreben kazalnik kakovosti v zdravstvenih in socialno-varstvenih zavodih. Razumevanje kulture varnosti v socialnem varstvu je manj razvito kakor v bolnišnicah, saj kultura varnosti v domovih za starejše še ni podrobno raziskovana. V prispevku so predstavljene ugotovitve ocene stanja na področju razvoja kulture varnosti v domovih za starejše v Sloveniji. Uporabljen je bil kvantitativni pristop. Za oceno stanja je bilo k izpolnjevanju namensko razvitega vprašalnika preko spletnega vmesnika 1Ka s povabilom preko e-pošte v septembru 2019 zaprošeno vodstvo domov za starejše v Sloveniji. V analizo je bilo vključenih 17 izpolnjenih vprašalnikov iz skupno 15 domov za starejše (13% stopnja odzivnosti). Rezultati kažejo, da merjenje kulture varnosti v sloven-skih domovih za starejše ni uveljavljeno, tečejo pa aktivnosti za zagotavljanje varnosti in razvoj kulture varnosti. Te ne potekajo sistematično v smislu celo-vitega sistema upravljanja s kakovostjo in varnostjo, kar sodelujoči umeščajo v načrt za prihodnost. Obeleženje mednarodnega dneva varnosti pacientov (17. september) še ni uveljavljeno. Skrb za varnost je prisotna, potrebno jo je umestiti med področja posebnega pomena v vse domove za starejše. Prizade-vanja za varnost je potrebno nadgraditi in povezati v nacionalno podprt celovit sistem upravljanja s kakovostjo in varnostjo. Ugotovitve te študije je potrebno upoštevati pri pilotnem preverjanju (v septembru 2020) in pri uveljavitvi na-cionalnega sistema upravljanja z varnostnimi odkloni in tveganji za varnost, vključno z nacionalnim merjenjem kulture varnosti v domovih za starejše, kar je načrtovano za konec leta 2021.

Ključne besede: izvajalci zdravstvene dejavnosti, domovi za starejše, varnost pacientov-stanovalcev, merjenje kulture varnosti, sistem upravljanja s kakovostjo in varnostjo v dolgotrajni oskrbi.

Gerontološko izrazje

 STAROSTNA MODROST

angleško: wisdom of the aged, wisdom of old age

 nemško: Weishei des Alters, Weisheit im Alter

 Moder je človek, ki je sposoben široko in prodorno misliti ter smiselno ravnati za trajnostni razvoj sebe, vseh drugih ljudi, kulture in narave v komplementarni sinergični povezavi celote – tako lahko opredelimo modrost v soglasju s slovar-skimi in številnimi drugimi opredelitva-mi. To kompleksno človeško lastnost so kulture postavljale v vrh osebnega razvoja in zorenja.

Pojem starostna modrost usmerja po-zornost na povezanost med človekovo sta-rostjo in modrostjo, zlasti v pričakovanje, da so ali bi morali biti stari ljudje na temelju življenjskih izkušenj modri, ali pa vsebuje primerjalno predpostavko, da so starejši ljudje modrejši od mlajših. 

Simpoziji, delavnice

Konferenca Gospodarske zbornice Slovenije in predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, Ljubljana 11. februarja 2020

 

Kakovostna in dostopna dolgotrajna oskrba je pereča naloga vse Evrope in za-deva vse družbene ravni, gospodarstvo še posebej izrazito. Organizatorja, ki sta or-ganizirala konferenco z naslovom Kako do kakovostne in dostopne dolgotrajne oskrbe?, sta poskrbela za pestro vsebino ter zelo ra-znolike predavatelje in udeležence. Zaradi napovedane udeležbe Ministrstva za zdrav-je smo pričakovali nove, sveže informacije o slovenskem zakonu o dolgotrajni oskrbi. Žal je nekaj dni pred konferenco Ministr-stvo za zdravje svojo udeležbo odpovedalo zaradi odstopa predsednika vlade in s tem povezanih političnih sprememb v državi. Predavanja ostalih govornikov pa so bila izjemno zanimiva in uporabna.

Iz medgeneracijskih programov

OSVEŽITVENI TEČAJ ZA MEDGENERACIJSKE PROSTOVOLJCE

 Dobrna, 21. do 23. november 2019

 

Osvežitveni tečaj za medgeneracijske prostovoljce je bil tudi v letošnjem letu v Termah Dobrna. Poleg druženja in vsebine tečaja je tudi sončen dan v poznem novem-bru dodal svoj delež k prijetnemu vzdušju med udeleženci. Ta tečaj že tradicionalno organizira Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje za prostovoljce, ki so povezani v Zvezo medgeneracijskih društev za kakovostno staranje.

 Tema letošnjega osvežitvenega tečaja je bila: Dobro poslušanje je temelj prosto-voljstva. 

Klasiki o staranju in sožitju generacij

POVZETEK

Prispevek raziskuje klasična spoznanja o starosti, staranju in o sožitju med generacijami v grški tragediji Ojdip v Kolonu, ki jo je kot svoje zadnje delo napisal največji grški dramatik Sofokles (496-406 pr. Kr.), ko je bil star devetdeset let. Nje-no umetniško sporočilo je postavljeno v obredni okvir, saj je bila grška tragedija del bogoslužnih slovesnosti na čast bogu Dionizu. Iz nje odsevajo umetniško obdelane socialne razmere v tedanjih Atenah in osebne izkušnje avtorja. Z družbenega vidika izstopa zrelo domoljubje, to je avtorjeva zakoreninjenost v rodnih Atenah, ki so bile kot samostojna država s svojo demokracijo v času nastajanja tragedije tik pred dokončnim porazom v dolgotrajni peloponeški vojni. Med značilnostmi domoljubja izstopa odklanjanje maščevalnosti med nasprotniki v skupnosti. Iz avtorjevih osebnih izkušenj se v drami verjetno zrcali njegovo doživljanje starosti in bližajoče se smrti ter hud osebni problem, ko ga je sin iz pohlepa po premoženju obtožil neprištevnosti (demence) in hotel razglasiti za opravilno nesposobnega, da bi preprečil dedovanje svojemu polbratu, Sofoklovemu nezakonskemu sinu. Usoda te drame vsebuje tudi pomembno medgeneracijsko izkušnjo. Na atenski oder jo je šele pet let po pesnikovi smrti postavil njegov vnuk, tudi sam nadarjen dramatik, pri čemer jo je po vsej verjetnosti moral deloma dopolniti ali prire-diti za skupno uprizoritev v sklopu trilogije z več kakor četrt stoletja starejšima tragedijama Kralj Ojdip in Antigona; tematsko naj bi bile povezane v organsko zaokroženo celoto. S tem to klasično delo kaže temeljno medgeneracijsko za-konitost, da kulturne dosežke prednikov razvijajo naprej rodovi potomcev. Pri gerontološkem raziskovanju zadnje Sofoklove drame se potrjuje tudi spoznanje, ki je pomembno za starostno zorenje, da namreč umetniška prodornost s svojo duhovno globino preseže aktualno osebno in družbeno tragiko.

Ključne besede: starost, ekonomsko nasilje svojcev nad starim človekom, demenca, modrost, tragičnost, umetniška intuicija

Starosti prijazna mesta in občine

STAROSTI PRIJAZNA MESTA IN OBČINE V MEDNARODNI PRIMERJAVI

 Knjiga Age-Friendly Cities and Commu-nities in International Comparison je izšla leta 2016 pri založbi Springer. Urednika sta Thibauld Moulaert in Suzane Garon, avtorji poglavij so strokovnjaki na različnih področjih starosti prijaznih skupnosti. To je eno od pomembnejših del o programu Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) Starosti prijazna mesta in občine (SPMO). 

Good Quality of Old Age: Journal for Gerontology and Intergenerational Relations

 

The first issue of the 23rd year of the Slovenian scientific journal of gerontol-ogy and intergenerational coexistence brings a new topic of wisdom of the aged.

 

The wisdom of the aged and ailments in Sophocles’ last tragedy article in the “Classics on old age and ageing” occasional section of this journal presents in the interview with the editor a Slovenian leading classical philologist, academician Kajetan Gantar and his view on greatest Greek playwright’s age wisdom. In his latest drama, which he wrote at the age of 90, the tragedy about the collapse of Athenian democracy 400 years BC is actually the author’s personal tragedy when he was accused of being insane and demented by his greedy son. The term wisdom of the aged or wisdom of old age is also covered in the Glossary of gerontological terms section.

 

The second section is about long-term care and brigs two research articles. Barbara Černič Mali and Naja Marot report on the findings of the international project in the Alpine rural area. Vesna Zupančič and Torsten Breuerbach Larsen present current insights into the culture of safety in the health care system and pilot data on the efforts of the Slovenian Ministry of Health to develop a culture of safety in retirement homes. Tjaša Hudobivnik describes the conference on long-term care organized by the Chamber of Commerce and Industry of Slo-venia and the Representation of the European Commission in Slovenia. Alenka Ogrin summarized the UNECE Policy Brief on Ageing, No. 22, September 2019, dedicated entirely to informal caregivers.

 

The article by four health researchers The importance of thermal water for wellbeing of older adults and its impact on healthy skin opens up a topic that has not yet been addressed in the journal and is particularly relevant for preventive gerontology. In the section of the journal dedicated to the Slovenian network of age-friendly cities and communities, Ana Gorenc Vujović summarized the lessons learned and good practices from the monograph by Moulaert Thibauld, Garon Suzane (Edit.) Age-Friendly Cities and Communities in International Comparison. Political Lessons, Scientific Avenues, and Democratic Issues. Bernarda Mali and Sara Schwarzmann described a good practice on training of volunteers of the Slovenian network of intergenerational groups for quality ageing. The central theme of the training, organized at the Dobrna Spa from 21 to 23 November 2019 was “good listening is the key element of volunteering”.

 

Complete journal together with abstracts in English is published on the Anton Trstenjak Institute’s website.

 

 

 

 

 

 

Družinski in drugi neformalni oskrbovalci

 

UNECE je kratica za Ekonomsko komisijo Združenih narodov za Evropo, ki deluje v okviru urada Združenih narodov v Ženevi. Mesečno izdaja publikacijo UNECE Policy Brief, ki je vsak mesec posvečena drugi temi. Ker je bila septembrska številka povsem posvečena neformalnim oskrbovalcem, smo se odločili, da jo predstavimo tudi v naši reviji in se pri tem osredotočimo predvsem na primere dobrih praks različnih držav. Nenazadnje je v poročilu ena od opisanih praks prav naša, saj opisuje tečaj za družinske oskrbovalce, ki ga Inštitut Antona Trstenjaka uspešno izvaja že dve desetletji.

© 2010 - Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje