English site

Povečaj črkePomanjšaj črke

Kakovostna starost letnik 22, številka 2

Status: Na zalogi

Cena izvoda: 6,00 €

izvodov v košarico

Izbrani članki iz te številke

Jože Ramovš: Staranje in kultura

Jože Ramovš: Staranje in verovanje

Kakovostna starost logotip

LETNIK 22 (2019), ŠTEVILKA 2

Uvodnik

V pričujoči številki sta dve vsebini, ki jim v reviji Kakovostna starost prvič namenjamo več prostora – to sta kultura in verovanje v povezavi s staranjem in medgeneracijskim sožitjem. Statistični podatki o enem in drugem govorijo, da sodita med pomembnejše gerontološke teme. V Sloveniji je denimo čez sto tisoč ljudi v različnih kulturnih društvih in upokojenci so med njimi največja skupina, za pripadnike verskih skupnosti pa se opredeljuje nad tri četrtine starejših prebivalcev. Tudi globlje raziskovalne analize kažejo, da sta kulturno udejstvovanje in verovanje lahko pomembna dejavnika aktivnega in zdravega staranja. Ker gre za množični in pomembni potrebi starejših, ju celostna gerontologija ne sme obiti ne v teoriji ne v praksi. Dejansko pa sta v primerjavi s pisanjem o drugih potrebah starejših ljudi in o drugih dejavnikih kakovostnega staranja ti dve vsebini v poljudnem in v znanstvenem pisanju skoraj povsem prezrti. Ker je verovanje sestavni del kulture, lahko smatramo za ugodno naključje, da sta obe temi našli prostor v isti številki revije.

Kultura daje staranju čar je naslov obsežnega življenjskega intervjuja z Milanom Pavliho. Ljubiteljsko igra klarinet že sedemdeset let v orkestrih, desetletja je bil član vodilnih slovenskih folklornih ansamblov, je pobudnik in starosta ljubljanske veteranske godbe, poklicno je delal za boljšo kulturo vseživljenjskega poklicnega usposabljanja, dela in sodelovanja. V družini je doživljal kulturo lepega sožitja in sam delal zanjo: v rodni družini, kjer so prepevali in igrali ob materi – pevki, pozneje v lastni in sedaj ob družinah svojih sinov. Pogovor s takim človekom je izjemna študija primera o tem, kaj in kako kulturno udejstvovanje doprinese k medgeneracijskemu sodelovanju in aktivnemu staranju. Iz ožjega področja kulture boste med znanstvenimi članki lahko brali raziskovalno analizo Mihaele Kežman o učinkih kreativnih delavnic risanja mandal na starejše, zlasti o pomirjevalnem učinku. Pomiriti stresni nemir, ki mnoge starejše ljudi draži noč in dan, pa ni majhna reč!

Kultura je stik z lepoto, s skladnostjo, z razvojem. V umetnosti, v naravi, med ljudmi. Kulturnih zvrsti je nešteto in vsakdo ima nekaj žilice za katero od njih. Če kdaj, je po upokojitvi možnost, da človek v sebi to odkrije, se poveže z drugimi, ki imajo isti interes, da bogatijo sebe in drug drugega. Staranje s kulturo starajočega se človeka bogati in povezuje z ljudmi iz vseh generacij. Pomirja ga, obenem pa prav vznemirja, da ostaja živahen v sebi in med ljudmi. Spodbuja ga, da osvaja kulturo staranja, to je vedro, sproščeno in mirno sprejemanje dejstev, ki jih prinaša starost, ter prepoznavanje in uresničevanje lepih in dobrih možnosti, ki se pojavljajo; danes je kultura staranja zelo potrebna. Spoznanja o staranju in kulturi zaokrožuje v reviji geslo v rubriki Gerontološko in medgeneracijsko izrazje.

Znanstvena analiza Davida Kranerja o socialnih reprezentacijah starejših v Katoliški Cerkvi v Sloveniji, ki je del obsežnejše raziskave, ter prispevek o staranju in verovanju v rubriki Gerontološko izrazje sta spodbuda za iskanje ustreznih odgovorov o vlogi verovanja pri kakovostnem staranju. Verovanje je redna sestavina človeških kultur, za eno od bistvenih sestavin verovanja se uporablja isti besedni koren – kult (bogočastje in molitev). Verovanje je kompleksen sklop osebnih iskanj, stališč, prepričanj, usmeritev, navad in slutenj o človeku nedojemljivi absolutni presežnosti, ki je temelj in smisel celotne danosti in človekovega osebnega življenja. Za današnjo Evropo je značilna verska negotovost, tako v intimnem osebnem verskem doživljanju kakor v družbeni organiziranosti verskih skupnosti. Eno in drugo je v tranzicijskem prilagajanju svojih tradicionalnih oblik sodobnim razmeram. Eksistencialni človeški nemir, ki žene v razvoj in iskanje pristne sreče, ter bivanjska negotovost, ki teži po temeljni varnosti in pra-zaupanju, sta temeljni človeški potrebi in zmožnosti, ki s starostjo ne pojenjata, ampak se kvečjemu krepita. Za mnoge starejše ljudi je verovanje najdostopnejša pot do človeškega zorenja v samem sebi in v sožitju z drugimi. Gerontologija ni pristojna za razvijanje in uporabo verskih metod za razvoj v starosti, ni pa mogoče govoriti o celosti gerontologiji, če bi obšli vprašanje o vlogi verovanja pri staranju in medgeneracijskem sožitju.

Znanstveni in strokovni članki

V prispevku predstavljamo stališča patronažnih medicinskih sester o procesu paliativne oskrbe, ki jo izvajajo na pacientovem domu. Pri pregledu svetovne literature smo prepoznali pomen dimenzij kakovosti oskrbe in življenja paliativnih pacientov. Z anketnim vprašalnikom smo pri 181 patronažnih medicinskih sestrah zbrali in z relevantnimi kvantitativnimi metodami statistično analizirali podatke. Iz rezultatov raziskave smo izluščili naslednjih sedem dimenzij paliativne oskrbe: seznanjenost, komunikacija, znanje, dejavniki kakovosti življenja paliativnih pacientov, zadovoljenost potreb paliativnih pacientov, organizacija paliativne oskrbe in ovire.

Ključne besede: paliativna oskrba, patronažna zdravstvena nega, domača oskrba, paliativni tim, kakovost življenja paliativnega pacienta

Na sistem oskrbe starejših v posameznih državah vplivajo vrednote, ki spremljajo starost, in spoštovanje do starejših. Še posebej mora biti oskrba osredotočena na posameznika pri demenci. Demenca je v Sloveniji in na svetu velik problem, zato je potrebno ukrepati. Zaradi povečanja števila bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo in ostalimi oblikami demence je postala globalno breme. Vse več avtorjev je mnenja, da bo demenca do leta 2050 postala globalna epidemija. Demenco ima na svetu približno 50 milijonov ljudi, za njihovo oskrbo pa je namenjenih 818 milijard dolarjev. Po podatkih Alzheimer's Disease International je že 32 držav sveta ukrepalo in sprejelo nacionalne programe za demenco. Osrednji del članka razčleni obstoječe nacionalne strategije obvladovanja demence ter jih primerja na podlagi smernic Svetovne zdravstvene organizacije. Socialnovarstveni in zdravstveni sistemi v državah bodo v prihodnosti nosili glavno breme razvoja strategij za obvladovanje demence. Države, ki so se na razširjenost demence odzvale s sprejetjem strategije za njeno obvladovanje, pomenijo dober začetek urejanja tega področja, v kolikor jim bodo sledile druge države in akcijski načrti za izvedbo strategij.

Ključne besede: demenca, Alzheimerjeva bolezen, strategija, strategija za obvladovanje demence, starejši, implementacija.

Staranje prebivalstva v Evropi skokovito narašča in potreba po medgeneracijskem sožitju je vse večja. V članku je podrobno predstavljena raziskava o socialnih raprezentacijah Katoliške Cerkve v Sloveniji. V določenih segmentih primerjamo starejše prebivalstvo z mlajšim in ugotavljamo precejšnje razlike, pri čemer izstopa polarnost pozitivnih in negativnih mnenj anketirancev o Cerkvi. Iz semantičnega diferenciala dobimo tri pozitivne podobe o Cerkvi. Klastrska analiza nam omogoči razumevanje petih skupin oz. tipov anketirancev: 1) pozitivnež – aktiven vernik; 2) organizator – verski voditelj; 3) pasivnež – situacijski vernik; 4) negativnež – nevernik in 5) anonimni vernik. Rezultati raziskave kažejo, da ima lahko Katoliška Cerkev v Sloveniji posebno vlogo v tem, da s svojim poslanstvom spremeni nesmiselno kritičnost do sebe. S posameznimi tipologijami osebnosti bo potrebno veliko načrtnega dela za zboljšanje medgeneracijskega sožitja.

Ključne besede: staranje prebivalstva, socialne reprezentacije, Cerkev, vrednote, mnenja, koncepti, drže

V prispevku so predstavljeni učinki kreativnih delavnic Risanje mandal, ki smo jih izvedli s starejšimi osebami v okviru projekta Večgeneracijskega centra Posavje v enoti Brežice ter jih ovrednotiti z znanstvenega vidika. Pri organizirani delavnici Poslikava kamnov z različnimi vzorci, podobnimi mandalam, smo opazili drugačno vedenje starejših udeležencev. Predvsem smo zaznali veliko večjo umirjenost pri delu. Zanimalo nas je, ali gre zgolj za naključje ali pa sta umirjenost in risanje mandal dejansko povezana. Za udeležence smo pripravili tri kreativne delavnice risanja mandal. Skozi opazovanje z udeležbo in s strukturiranimi intervjuji smo ugotavljali, kako vpliva risanje mandal na starejše in kako ga doživljajo. Pri tem smo ugotovili mnoge pozitivne učinke. Predvsem smo zaznali večjo umirjenost in koncentracijo, udeleženci so uresničevali svoje potrebe po ustvarjanju, kasneje se je odvilo tudi medgeneracijsko sodelovanje in še več drugih učinkov. Izvedba delavnice je prinesla nova izhodišča za nadaljnje delo s starejšimi, dobili smo ideje za nove delavnice. Učinki delavnice so presegli naša pričakovanja. Potrdila se je tudi povezava med mandalami in večjo umirjenostjo.

Ključne besede: kreativnost, mandale, aktivno staranje, starejši, večgeneracijski center

Iz gerontološke literature

Alenka Ogrin - Ukrepi za reševanje staranja zaposlenih

Ana Gorenc Vujović - Generationes - Medgeneracijski kompendij v 17 jezikih

Gerontološki dogodki

V TUJINI

Transforming Care Conference

Changing priorities: The making of care policy and practices

24. – 16. junij 2019, Copenhagen, Danska

Organizator: Danish Center for Social Science Research

Spletni naslov: http://www.transforming-care.net/

 

How do we tackle ageism and age discrimination?

AGE capacity-building seminar

27. – 28. junij, Berlin, Nemčija

Organizator: AGE platform Europe in EQUINET

Spletni naslov: https://www.age-platform.eu/event/how-do-we-tackle-ageism-and-age-discrimination-age-capacity-building-seminar

 

10th International Conference on Dementia and Dementia Care

23. – 24. julij 2019, Rim, Italija

Organizator: Pulsus Group

Spletni naslov: https://dementia.cmesociety.com/

 

Migration and Ageing Populations

Eastern-European Ageing Societies in Transition

5. – 6. september 2019, Zagreb, Hrvaška

Organizator: Oxford Institute of Population Ageing

Spletni naslov: https://www.ageing.ox.ac.uk/events/

 

Global Ageing Conference

17. – 19. September 2019, Toronto, Canada

Organizator: The Global Ageing Network

Spletni naslov: https://globalageing.org/event/save-the-date-2019-global-ageing-conference-toronto-canada/?event_date=2019-09-17

Gerontološko izrazje

STARANJE IN KULTURA

angleško: ageing and culture

Med številnimi opredelitvami kulture se bomo oprli na antropološko, da je kultura vse, kar ustvarja človekov duh, to je njegova svobodna zavest, in sicer v samem sebi, v sožitju z ljudmi in v naravi; to definicijo je uporabljal tudi Anton Trstenjak. Kultura je torej človeška dodana vrednost naravni danosti. To je tudi pomen besede, ki je latinskega izvora (colere) in pomeni obdelovati zemljo, da rodi pridelek. Danes v strokovni in vsakdanji rabi ta udomačena tujka povsem prevladuje nad prevodom omika, ki je knjižno vpeljan slovenski prevod.

STARANJE IN VEROVANJE

angleško: ageing and belief (religiosity)

Verovanje je redna sestavina človeških kultur od njihovih najzgodnejših začetkov, ki so nam znani, do danes. Za eno od bistvenih sestavin verovanja se uporablja isti besedni koren kakor za kulturo – to je kult (bogočastje in molitev). Verovanje je sklop osebnih iskanj, stališč, prepričanj, usmeritev, navad in slutenj o človeku nedojemljivi skrivnosti ali absolutni presežnosti, to je o temelju celotne danosti ter o algoritmu in smislu razvoja vsega, od vesolja do življenja, od človeške zavesti do njegove svobode in odgovornosti ter vsake posameznosti in celote svojega osebnega življenja.

Simpoziji, delavnice

Irena Švab Kavčič - Prva nacionalna konferenca o duhovni in religiozni oskrbi v Sloveniji

Iz medgeneracijskih programov

Alenka Ogrin - Uveljavljene oblike medgeneracijskega bivanja v evropskih državah

Intervju

V Sloveniji je krepko nad sto tisoč ljudi včlanjenih v kulturna društva: pevske zbore in ansamble, folklorne, gledališke in druge ljubiteljske skupine, ki se napajajo z lepoto. Več kakor polovica te množice je v tretjem življenjskem obdobju. Njihove izkušnje kažejo, da je doživljanje lepote, ki jo goji umetnost v vseh kulturnih zvrsteh, zelo pomembna za razvoj in človekovo zorenje v starosti. O tem je tekel pogovor z Milanom Pavliho, ki ima za seboj sedem desetletij intenzivnega prostovoljskega življenja z igranjem v orkestrih in sodelovanja s folklornimi ansambli, zadnjih petnajst let pa je botroval spodbujanju seniorskega gibanja v godbeništvu in ustanovitvi Godbe ljubljanskih veteranov; v njej igra svoj priljubljeni klarinet. Poglabljanje v vprašanje, od kod izvira in kako se v življenju razvija človekova zmožnost za doživljanje lepote glasbe, je pokazalo, da gre za skupen tok ene kulture, ki jo ustvarja človekov duh ob petju in igranju na glasbila, v plesu in arhitekturi, v sliki in kipu, v svojem delu in sodelovanju z drugimi ljudmi, v naravi ter v sožitju družine, službe in družbe. V tem mogočnem toku človeškega duha zasluži v času reševanja demografske krize staranja posebno pozornost kultura staranja in kultura človeškega odnosa pri oskrbovanju starostno onemoglih ljudi. Vse struje kulture pa povezuje kultura srca.

Ključne besede: staranje, kultura, glasba, folklora, klarinetist, kultura sožitja, kultura srca

Good Quality of Old Age: Journal for Gerontology and Intergenerational Relations

The second issue of Good Quality of old age in 2019 brings two themes, for the first time extensively presented in this journal: the first is ageing and culture and the second ageing and religious beliefs. Statistic data show extensive figures of involvement of older inhabitants of Slovenia in various cultural activities – choirs, folklore and other cultural genres - as well as the fact that 75% of older people in Slovenia claim to be religious. More in-depth analyses show that both can be important factors for active and healthy ageing.

The first theme – ageing and culture – is extensively presented in the interview with Milan Pavliha, who has been playing clarinet as an amateur for over 70 years in various music and   folklore groups. He was also the founder of Ljubljana’s orchestra of veterans. Professionally he worked for the better culture of life-long learning in vocational training. He experienced the culture of coexistence in his childhood family, where singing was a family ritual, later on in his own family and now with the families of his sons. The interview is an exemplary case study of the benefits that cultural engagement brings to the active ageing. The research study of Mihaela Kežman reports on calming effects of creative workshops of mandalas drawing on older people.

There is a variety of cultural genres and everybody has at least some talent.The retirement can be the right time to find interests and other people to share them with, thus enriching yourself as well as others. The culture brings calmness to older people’s lives and on the other hand makes them lively and connected. Ageing with the culture also motivates us to accept the culture of ageing – cheerful, relaxed and peaceful embracement of the facts of ageing. The findings about ageing and the culture are summarized in the article in the Glossary of gerontological terms.

The second main theme – ageing and religious beliefs – is represented by David Kraner’s scientific analysis about social representations in Catholic Church in Slovenia, by Irena Švab Kavčič‘s article about the first national conference on spiritual and religious care in Slovenia and in the Glossary of gerontological terms.

These articles deal with the effect of religious beliefs for good quality of ageing and intergenerational coexistence.  Religious belief is one of the basic components of human cultures. The existential human restlessness, which drives us towards the constant development and pursuit of happiness, is a basic human need and ability, which does not decrease with ageing, on the contrary. For many older people religious belief is the most accessible way for their personal growth. Gerontology as a science of ageing does not explore the use of religious methods for personal development in advanced age; however, the importance of religious beliefs in ageing process and intergenerational coexistence cannot be ignored.

Complete journal together with abstracts in English is published on the Anton Trstenjak Institute’s website.

© 2010 - Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje