Oblikovanje sistema dolgotrajne oskrbe ostaja v Sloveniji aktualna in nerešena tema že četrt stoletja, ko so se evropske države odzvale na demografske spremembe staranja prebivalstva. Da bi pomagali slovenski vladni politiki in upravi, se temu vprašanju posvečamo v naši reviji že od začetka; zadnja leta tudi v vsakem uvodniku. Danes si zastavljamo vprašanje: Je dolgotrajna oskrba odgovornost posameznika in njegove družine ali države? Vprašanje je retorično; gerontološka spoznanja in praksa enoumno kažejo, da odgovor ni izbira med alternativama, ampak sinteza obeh strani. Treba pa je razmisliti o vlogi ene in druge in o ravnotežju med obema.

Človek doživlja različne življenjske prelomnice od rojstva do smrti. V članku bomo predstavili dve življenjski prelomnici: rojstvo otroka s posebnimi potrebami in kako zagotoviti celostno preskrbo otrok s posebnimi potrebami v času starosti njihovih staršev. Odgovorili bomo na raziskovalno vprašanje: Kako poskrbeti za osebe s posebnimi potrebami v starosti njihovih staršev? V kvalitativno raziskavo smo vključili dve družini, ki imata otroka s posebnimi potrebami. Uporabili smo metodo študije primera z instrumentom polstrukturiranega intervjuja. Intervjuvali smo dve družini, to je štiri starše, ki imajo otroka s posebnimi potrebami, in eno odraslo osebo (staro 21 let), ki ima posebne potrebe. Rezultati raziskave so pokazali, da se starši zavedajo problema zagotovitve celostne preskrbe otroka, ki ima posebne potrebe, v njihovi starosti. Rešitev oziroma preskrbo svojega otroka vidijo na različnih ravneh, na primer na ravni družbene pomoči, ki bi taki osebi nudila asistenco in omogočila bivanje v domačem okolju, hkrati pa ustvarila možnost zaposlovanja asistentov. Rešitev vidijo v oskrbovanih stanovanjih in tudi v zavodskem varstvu. Obravnavana tema je aktualna, saj vsi težimo h kvaliteti bivanja in k osebnostnemu razvoju. To velja tudi za osebe s posebnimi potrebami.

Subjektivna ocena zadovoljstva starostnikov s kakovostjo življenja se zelo razlikuje glede na življenjske razmere in pričakovanja posameznika. Namena našega prispevka sta predstaviti spoznanja o zadovoljstvu s kakovostjo življenja in obravnave starostnikov v institucionalnem varstvu in predstaviti rezultate raziskave, v katero je bilo vključenih 206 starostnikov. Ugotovili smo, da obstaja statistično pomembna povezava med zadovoljstvom s kakovostjo življenja in zadovoljstvom s kakovostjo oskrbe s strani zaposlenih v domovih za starostnike. Večina (63,6 %) anketiranih starostnikov je zadovoljna s kakovostjo življenja. Vpogled v doživljanje kakovosti življenja starajočega se prebivalstva je osnova za oblikovanje programov za zdravo in dostojanstveno staranje.

Zdravstveno in socialno varstvo za starejše je pomemben del švedske politike. Švedska ima 9,8 milijona prebivalcev, 20 % jih je že prekoračilo standardno mejo za upokojitev, ki je 65 let. Predvidevajo, da se bo delež prebivalstva, starega 65 let in več, do leta 2040 povečal na 23 %, kar je delno posledica dejstva, da je bilo leta 1940 rojenih veliko otrok.

Dandanes ljudje z motnjami v duševnem razvoju živijo dlje kot v preteklosti, hkrati pa narašča število starejših staršev, ki doma oskrbujejo svoje odrasle otroke. Večina ljudi z motnjami v duševnem razvoju v Veliki Britaniji živi doma, ponavadi s svojimi starši, kasneje v življenju pa z enim staršem, običajno z materjo. Proces staranja se lahko pri ljudeh z motnjami v duševnem razvoju začne prej kot pri splošni populaciji.

Atul Gawande, ugledni ameriški kirurg in pisatelj, v najnovejši knjigi Minljivost spregovori o starostnem pešanju in umiranju. Sam priznava, da je minljivost lahko zahrbtna tema. Sodobni človek jo odriva, si pred njo zatiska oči kot otrok, ki je prepričan, da grožnja izgine, ko zapre oči. Pogovori in razmišljanje o smrti ljudi vznemirijo in prestrašijo, zato se jih izogibajo. Toda propadanje nam je usojeno – smrt prej ali slej pride.

Dejstvo, da je staranje povezano s spremembami pri spanju, je splošno poznano. Starejši ljudje pogosto poročajo o slabši kakovosti spanja, raziskave pa kažejo, da je kakovost spanja povezana s kognitivnim funkcioniranjem. Natančneje, boljša kakovost spanja naj bi bila pri starejših osebah povezana z boljšimi kognitivnimi sposobnostmi. Tako nam kakovost spanja ponuja potencialno možnost za preprečevanje s starostjo povezanih upadov miselnih sposobnosti. Dokaj dosledno se v raziskavah kaže predvsem pozitivna povezanost tako kakovosti spanja kakor količine spanja s spominskimi sposobnostmi.

Ko človek zboli za demenco, potrebuje vse več pomoči. V večini primerov družinski oskrbovalci prevzamejo osrednjo odgovornost pri oskrbovanju, med napredovanjem bolezni pa se v oskrbovanje vključujejo profesionalni delavci iz različnih strok in institucij. Pri tem se družinski oskrbovalci in profesionalni delavci znajdejo pred različnimi izzivi, kot sta pretok informacij med vpletenimi v oskrbo, logistika ipd. To je ozadje nemške raziskave, ki temelji na splošno priznanem spoznanju, da je kakovost oskrbe oseb z demenco v veliki meri odvisna od dobrega sodelovanja med vsemi vključenimi v oskrbovanje. Raziskovalce je zanimalo, kateri dejavniki olajšujejo ali otežujejo uspešno sodelovanje. Osredotočili so se na sodelovanje med neformalnimi oskrbovalci in profesionalnimi delavci ter na sodelovanje med samimi profesionalnimi delavci; oboje z vidika profesionalnih delavcev in družinskih oskrbovalcev.

NOV NAČIN ODKRIVANJA ALZHEIMERJEVE BOLEZNI

HUD STRES LAHKO VPLIVA NA SAMOZAZNAVO TEŽAV S SPOMINOM

IZKUSTVO STARANJA S POMOČJO OBLEKE PAUL

STAROSTNI STEREOTIPI

V SLOVENIJI

Strokovna konferenca o preprečevanju nasilja nad starejšimi

Organizira: Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje

24. oktober, Radlje ob Dravi

Spletni naslov: http://www.inst-antonatrstenjaka.si/gerontologija/projekti/31.html

8. nacionalna konferenca obvladovanja sladkorne bolezni

Organizira: Nacionalni inštitut za javno zdravje

9. november, Ljubljana

Spletni naslov: http://www.nijz.si/sl/dogodki/nacionalna-konferenca-obvladovanja-sladkorne-bolezni-2017

V TUJINI

2nd Molecular Biology of Ageing Meeting 2017

Organizira: European Research Institute for the Biology of Ageing  in University Medical Center Groningen

8. – 11. oktober, Groningen, Nizozemska

Spletni naslov: http://www.bioageing.nl/home/

BIT’s 5th Annual World Congress of Geriatrics and Gerontology-2017 (WCGG-2017)

Organizira: BIT Group Global Ltd., China

4. – 6. december, Fukuoka, Japonska

Spletni naslov: http://www.bitcongress.com/WCGG2017/ProgramCommittee.asp

7th International Carers Conference

Organizira: Carers Australia

4. – 6. oktober, Adelaide, Avstralija

Spletni naslov: http://www.carersaustralia.com.au/international-conference/

Ageing: the golden opportunity

Organizira: AAG – Australian Association of Gerontology

8. – 10. november, Crown Perth

Spletni naslov: http://aagconference.asn.au/

V gerontologiji pomeni staranje proces kronološkega, funkcionalnega in doživljajskega razvoja od začetka do konca človekovega življenja. Ker je beseda staranje glasovno in pomensko sorodna z besedo starost, ima zaradi nje tudi staranje slabšalni prizvok; beseda starost je namreč v trenutnem doživljanju ljudi v zahodni civilizaciji pejorativno obarvana, za mnoge celo žaljiva, čeprav so že visoko v letih. Tudi to je razlog, da strokovni pojem staranje dobiva ob sebi različne pridevnike, ki poudarijo kak pomemben vidik staranja, obenem pa mu omilijo čustveno neprijetni prizvok. Med zadnjimi je bilo npr. aktivno staranje.

Vsaka štiri leta poteka svetovni kongres gerontologije in geriatrije. Pred štirimi leti se je odvijal v Seulu s 4000 udeleženci. O njem smo obsežno pisali v tej reviji, in sicer v 1. številki letnika 2014. Na teh kongresih se osvetlijo globalno stanje in trendi na področju pristopa k staranju z različnih znanstvenih, političnih in praktičnih vidikov. Letos je v mesecu juliju potekal 21. svetovni kongres gerontologije in geriatrije (The 21st IAGG World Congress of Gerontology and Geriatrics ) z okoli 6000 udeleženci, ki sva se ga aktivno udeležili tudi avtorici tega članka.

V prejšnji številki smo na tem mestu kratko poročali o Zvezi medgeneracijskih društev za kakovostno starost Slovenije, ki deluje pri Inštitutu Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje. Danes bomo predstavili Medgeneracijsko prostovoljsko društvo za kakovostno staranje zaposlenih in nekdanjih delavcev Ministrstva za obrambo Republike Slovenije (MORS), ki je zelo dejaven član Zveze; med drugim vsako leto organizira tabor za svoje člane. Sredi tedna je na taboru en dan posvečen supervizijskemu usposabljanju, vsakokrat ob enem od vprašanj, ki so pomembna za razvoj njihovega društva in prostovoljstva ter za izvajanje njihovih programov.

Pisatelj Čehov prikaže v noveli Dolgočasna storija pojav starostne patologije, ko človek ob jasnem razumu ter sorazmerno ugodnih telesnih, duševnih in socialnih razmerah ne doživlja v ničemer več veselja in navdušenja, je stalno malodušen, nezadovoljen, notranje napet, nenehno doživlja tesnobo, nemir in otožnost, ne more spati, počuti se izčrpanega in na smrt bolnega, prihodnost doživlja črnogledo, v odnosih z drugimi tarna in kritizira, je nestrpen in nespoštljiv do vseh in do vsega, počuti se osamljenega in zapuščenega, sebe, druge in ves svet doživlja mračno, zapira se vase; v ničemer ne vidi smisla. To celostno doživljajsko in sožitno motnjo smo poimenovali starostna puščobnost. Kvalitativna analiza besedila je pokazala, da se razvija ob tem, ko človek ne sprejema svojega telesnega in duševnega pešanja, se ne prilagaja spreminjanju svojih vlog v družini, službi in družbi ter kljub jasnemu razumskemu uvidu v zgrešenost svojega zagrenjenega in črnogledega doživljanja in ravnanja le-tega ne zmore usmerjati v pozitivne vsebine in možnosti, v vedro, sproščeno in poglobljeno staranje ter doživljanje smisla starosti. Pogostost tega pojava v vsakdanjem življenju, verjetnost za njegov porast ob staranju baby boom generacije in dejstvo, da preprečuje kakovostno staranje in medgeneracijsko sožitje, narekujejo njegovo empirično raziskovanje. Na osnovi analize je narejena poskusna definicija starostne puščobnosti. Posledice dobljenih spoznanj za oblikovanje programov za terapijo starostne puščobnosti in za njeno preprečevanje bodo predstavljene v drugem članku.

V Sloveniji je nekaj občin, ki čutijo perečo potrebo po sodobni ureditvi oskrbe starostno onemoglih, kronično bolnih in invalidnih ljudi. Pred očmi imajo tako tisto četrtino, ki se preseli v dom za stare ljudi, kakor one tri četrtine, za katere s tiho prizadevnostjo skrbijo svojci. Po Evropi je uveljavljeno pravilo, naj bo dom za stare ljudi v domačem kraju, enako kakor vrtec in osnovna šola za otroke. Poleg domov naglo razvijajo ducat programov, ki pomagajo onemoglim in njihovim domačim na domu, da lahko starejši ostanejo čim dlje časa doma. Ti programi zajemajo prilagajanje stanovanj, oskrbo na domu, razbremenilno pomoč svojcem, dnevno in nočno varstvo, zlasti pa usposabljanje svojcev, ki negujejo svoje domače. Naglo naraščanje deleža starih ljudi nas sili, da tudi Slovenija sledi temu razvoju. Pri nas imajo nekatere občine velike domove, druge jih nimajo, zato se morajo najranljivejši stari ljudje odseliti v dom za stare, ki je v njim neznanem kraju. Nekaj slovenskih občin, ki čuti perečo potrebo po gradnji lastnega manjšega sodobnega doma, se v tem prizadevanju med seboj povezuje v iniciativo, da bi skupno prišle do grozdaste povezave takšnih domov; skupaj s krajevnim domom pa seveda hočejo uvajati celoten nabor sodobnih programov za razbremenilno pomoč pri oskrbi in staranju na svojem domu. Pri tem prizadevanju sodelujejo s podjetjem Firis, ki pri nas usposablja za kvalitetno sodobno oskrbo v domovih, in z Inštitutom Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje, ki vodi slovensko mrežo Starosti prijaznih občin in mest ter razvija sodobne programe za kakovostno staranje, za medgeneracijsko sodelovanje vseh občanov in za razbremenilno pomoč družinskim članom pri oskrbovanju svojca.