English site

Povečaj črkePomanjšaj črke

Kakovostna starost letnik 8, številka 3
Kakovostna starost logotip

Raziskava o zdravju, staranju in upokojevanju v Evropi

Avtor: Simona Hvalič Touzery, datum: 11.2.2010

Börsch-Supan A., Brugiavini A., Jürges H., Mackenbach J., Siegrist J., Weber G. (ur.) (2005). Health, Ageing and Retirement in Europe – First Results from the Survey of Health, Ageing and Retirement in Europe. Mannheim: MEA, 2005. 372 str.

Aprila letos je v okviru projekta SHARE  (The Survey of Health, Ageing, and Retirement in Europe) izšlo obsežno poročilo o zdravju, staranju in upokojevanju v Evropi (“Health, Ageing and Retirement in Europe: First Results from the Survey of Health, Ageing and Retirement in Europe). V njem so zbrana spoznanja iz raziskave, opravljene med 22 tisoč ljudmi iz enajstih evropskih držav. Slovenija v študijo ni bila vključena. Dvainsedemdeset raziskovalcev, ki je sodelovalo v raziskavi, je predstavilo množico spoznanj s področja javnega zdravstva, sociale in ekonomije, ki so vezana na Evropejce, starejše od 50 let. Tako v poročilu podrobneje obravnavajo njihovo zdravje, družinsko problematiko in socialne mreže, ekonomsko stanje, zaposlitveni status in njihovo stopnjo sreče.

Na straneh od 21 do 24 so povzeta glavna spoznanja tega projekta. Med drugim je raziskava pokazala, da so prebivalci iz severnega dela Evrope bolj zdravi in premožnejši od prebivalcev iz južnega dela Evrope, kljub temu pa ljudje iz mediteranskih držav živijo dlje. Raziskovalci so opazili, da obstaja močna povezava med zdravjem in socio-ekonomskim statusom. Npr. pri ljudeh z nižjo izobrazbo, je 70% večja verjetost, da bodo telesno neaktivni in 50% večja verjetnost, da bodo debeli. Razširjenost depresij se veča s staranjem,poleg tega pa je stopnja depresij višja pri ženskah, kot pri moških, še posebej v južnih evropskih državah. Države, kjer je dovoljeno zgodnje upokojevanje imajo po pričakovanju, visoko stopnjo zgodnjih upokojitev (predvsem v južnih državah, pa tudi v Franciji in Avstriji), tako je potencialno veliko neizrabljene delovne sile. 10% starih od 65 do 74 let opravlja prostovoljsko delo, a ta delež varira med državami. Tako dela prostovoljno na Nizozemskem več kot 25% ljudi v tej starostni skupini, v Grčiji in Španiji pa manj kot 4%. Zanimivo in nepričakovano je tudi spoznanje, da je poraba hrane mnogo nižja v severno-evropskih državah (Švedska, Danska). V vseh državah so razlike v premoženju višje od razlik v prihodkih, razlike v prihodkih pa so višje od razlik v potrošnji. Raziskovalci opozarjajo na to, da je treba geriatrično oskrbo izboljšati povsod po Evropi. 

Naj še omenimo, da projekt SHARE še poteka in da je njegova ključna naloga razumevanje procesa staranja in njegovega vpliva na posameznike v različnih Evropskih kulturnih okoljih.

© 2010 - Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje