English site

Povečaj črkePomanjšaj črke

Kakovostna starost letnik 17, številka 2
Kakovostna starost logotip

Strokovni posvet: Ljubljana, urbani prostor in aspiracije starejših meščanov

Avtor: Alijana Šantej, datum: 7.7.2014

V uvodu je Alijana Šantej, strokovna sodelavka UTŽO Ljubljana, predstavila in opredelila osnovna izhodišča strokovnega posveta: mesto je skupni prostor, ki naj bi ga po načelih in metodah participativnega urbanizma so-ustvarjali vsi. Tema urbanega prostora je zelo široka, zato smo posvet osredotočili predvsem na  prepoznavanje vloge izobraževanja in kulture starejših za demokratično obravnavo mestnega prostora in ustvarjanje mesta, prijaznega starejšim in različnim generacijam. Posvet je bil tudi možnost, da se soočimo z različnimi pogledi in doživljanjem mestnega prostora. Obenem pa je bil posvet tudi priložnost za izmenjavo izkušenj in predstavitev dela študijskih skupin Univerze za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani, ki v svojih programih preučujejo mestni prostor.

Doc. dr. Dušana Findeisen, strokovna sodelavka UTŽO Ljubljana, je uvedla posvet s temo preučevanja in raziskovanja urbanega prostora v izobraževanju starejših odraslih. Poudarila je, da se starejši prebivalci mesta Ljubljana, študenti ljubljanske Univerze za tretje življenjsko obdobje, posebej izobražujejo za preučevanje, razumevanje, doživljanje in soustvarjanje mestnega prostora. Pridobivanje znanja starejših podpira razvoj mestnega prostora, pri čemer ne smemo pozabiti, da razvoj prostora povratno ustvarja kulturo starejših in drugih prebivalcev v mestu.

Širše gledano je tema starejši in javni prostor ena pomembnih tem izobraževanja in življenja starejših, pa tudi družbe vseh starosti. Brez možnosti vstopa v javni prostor - katerekoli  skupine prebivalcev, ne zgolj starejših - ne moremo govoriti o so-oblikovanju mestnega prostora. Starejši meščani se v mestni prostor vključujejo kot tisti, ki prostor uporabljajo, in kot tisti, ki prostor so-oblikujejo. Slednje pa ni preprosto. Za sooblikovanje mestnega prostora namreč potrebujemo znanje. Ne moremo namreč pričakovati, da bi kdorkoli lahko sodeloval pri oblikovanju prostora brez poznavanja zgodovine nastajanja mesta, brez poznavanja filozofije mesta, brez razumevanja funkcij mesta, brez znanja, zgolj na podlagi občutenja prostora.

Marko Peterlin z Inštituta za politike prostora je v svojem prispevku predstavil privlačnost mestnega prostora za pešačenje z vidika starejših prebivalcev. Inštitut in UTŽO sta že sodelovala v skupni akciji Urbani sprehodi (Jane's Walk). Definicija dejavnega staranja Svetovne zdravstvene organizacije opozarja na pojem zdravega življenjskega sloga, na zdravo staranje v vseh obdobjih življenja, na zdrav življenjski slog, torej tudi na gibanje. Pešačenje je ena najbolj privlačnih oblik gibanja za starejše. Marko Peterlin je v svojem prispevku izpostavil, da je prijaznost in ustreznost mesta za pešačenje ključna prav za starejše meščane, ki so po eni strani bolj kot katerakoli druga skupina prebivalstva omejeni v svoji mobilnosti. Po drugi strani pa je možnost opravljanja vsakdanjih opravkov peš ključna tudi z vidika družabnosti in zdravja, ki sta dva ključna vidika kakovosti življenja starejših.

Mag. Olga Paulič, prof. zgodovine in umetnostne zgodovine, vodi na UTŽO  izobraževalni program Spoznajmo svoje mesto –  Ljubljano, v katerem člani skupine spoznavajo, preučujejo in raziskujejo Ljubljano z zgodovinskega in umetnostno-zgodovinskega vidika. Na podlagi preučevanja mestnih predelov (denimo Tivolija) in mestnih zgradb (denimo mestne hiše) podajajo tudi predloge pristojnim mestnim službam za izboljšavo (denimo oznak v Tivoliju) ali popravke v predstavitvenih mestnih brošurah, ki ne ustrezajo dejanskemu stanju. V svojem programu so raziskovali tudi manj znane predele mesta, ki jih je predstavila udeleženka skupine Anamarija Rančič.

Dr. Breda Čebulj Sajko, doktorica etnoloških znanosti in raziskovalka na SAZU, vodi na UTŽO študijske skupine, ki preučujejo mestni prostor z etnološkega vidika, ta spoznanja pa nadgradijo udeleženci skupine s svojimi spomini in pričevanji iz svojega otroštva in mladosti. V svoji predstavitvi je poudarila, da je za študente UTŽO privlačno odkrivanje preteklosti svojega mesta, načina življenja in običajev prebivalcev, še posebej, če ga lahko nadgradijo s svojimi izkustvi in svojo osebno zgodovino.

Prof. Janez Koželj, podžupan Mestne občine Ljubljana, je v svojem prispevku predstavil dosežke MOL na področju načrtovanja in urejanja mestnega prostora. Poudaril je, da mora biti mesto kot skupni prostor namenjen združevanju vseh skupin prebivalcev (in obiskovalcev), in ne prostor, ki bi ljudi ločeval po posameznih starostnih ali drugih vrstah prebivalstvenih skupin. Prostor naj ljudi povezuje v skupnem bivanju in delovanju. Izpostavil je, da je podlaga za skupno načrtovanje mestnega prostora visoko razvit ustvarjalni dialog med posameznimi pristojnimi strokovnjaki ter med njimi in javnostjo. Predstavil je tudi glavne poudarke v oblikovanju mestnega prostora v prihodnosti, pri čemer se je naslonil na strateški dokument Vizija Ljubljana 2025. Vprašanje načrtovanja in urejanja mesta je vedno vprašanje usklajenosti in širokega konsenza vseh akterjev mestnega prostora. Pomembno je, v kolikšni meri takšna vizija spodbuja družbeno pravičnost svojih prebivalcev, krepi solidarnost med različnimi skupinami prebivalcev in jih kot enakovredne sogovornike vključuje v so-oblikovanje in so-ustvarjanje skupnega mestnega prostora. Vizija ne poudarja zgolj čim večje funkcionalnosti mestnega prostora in čim bolj prijaznega mesta do svojih prebivalcev, predvsem skupinam s posebnimi potrebami, marveč izpostavlja predvsem vizijo, ki temelji na trajnostnem, sonaravnem razvoju, ki upošteva zavezanost mesta svoji arhitekturni, urbanistični in kulturni tradiciji, sožitje mesta z njegovim naravnim okoljem, oživitev ožjega mestnega jedra, živost mesta - ustvarjalnost mladih, energetsko samooskrbo mesta, zdrav zrak, zelene površine, čisto vodo, čist promet, energetsko učinkovitost stavb, varstvo naravne in kulturne dediščine ipd.

Dr. Boštjan Kerbler z Urbanističnega inštituta Slovenije se v svojem raziskovalnem delu posebej posveča preučevanju stanovanjskih razmer in potreb za bivanje starejših ljudi ter prilagajanja grajenega bivalnega okolja za potrebe starejših in z alternativnimi oblikami bivanja za starejše. Na UTŽO je mentor  študijskim skupinam Geografija Slovenije in sveta. Člani študijskih skupin v programu primerjalno obravnavajo mestni prostor z vidika primerjalne analize svetovnih mest. Dr. Boštjan Kerbler je v svoji predstavitvi poudaril, da je Ljubljana v primerjavi z mnogimi drugimi svetovnimi mesti razmeroma dobro prilagojena potrebam starejših in funkcionalno oviranih.

Arhitektka Meta Kutin vodi na UTŽO izobraževalni program Trgi, ulice in stavbe okoli nas, in obenem koordinira evropski projekt Z menoj po mojem mestu. V svojem prispevku je predstavila, kako se znanje, pridobljeno v izobraževalnem programu, v prepletu z izkušnjami, kulturo in osebnimi aspiracijami starejših študentov povezuje v nasledkih evropskega projekta Z menoj po mojem mestu. Tovrstno sodelovanje  starejših v mednarodnem projektu je tudi pomembna promocija za (boljše in bolj osebno) spoznavanje Ljubljane.

Mag. Dušan Kramberger je poudaril pomen UNESCO-ve dediščine na Ljubljanskem barju, ki je tudi strokovni, kulturni in gospodarski izziv za mesto Ljubljana. Meni, da mesto te prednosti še ni povsem razumelo in vključilo v svoje razvojne načrte. Prazgodovinska kolišča na Ljubljanskem barju so namreč od leta 2011 vpisana na Unescov seznam svetovne dediščine. Južni del Mestne občine Ljubljana sega na velik del vplivnega območja vpisanega spomenika, kolišče na Špici pa je danes edino tovrstno najdišče v urbanem okolju.

Na Univerzi za tretje življenjsko obdobje smo kot izhodišče posveta postavili soodvisnost in prepletanje vloge MOL v razvoju mestnega prostora za vse skupine prebivalcev (torej enako tudi za starejše meščane) ter vlogo znanja prebivalcev (torej tudi starejših meščanov) za sooblikovanje in soustvarjanje mestnega prostora. Univerza za tretje življenjsko obdobje kot izobraževalna organizacija za starejše opravlja pomembno vlogo pri pridobivanju znanja starejših meščanov za preučevanje, razumevanje in sooblikovanje mestnega prostora. Srečevanje z oblikovalci mestnega prostora in prostorske politike bi moralo biti pogostejše in krepiti zavedanje o tem, da obstaja vrsta različnih skupin starejših (nad 45 let) s svojimi značilnimi potrebami. Pogosto se zdi, da so starejši v zavesti načrtovalcev mestnega prostora le tisti šibki starejši. Meščani pa tudi premalo poznamo pristojnosti in odgovornosti posameznih mestnih služb. Premalo poznamo tudi postopke, ki so potrebni za sprejem in izvedbo posamezne odločitve pri urejanju mestnega prostora. Na posvetu smo posebej izpostavili možnosti podajanja pobud in predlogov meščanov na dva pristojna naslova: Odsek za pobude meščanov (pobude@ljubljana.si) in e-naslov za predloge na področju razvoja in vizije mesta (vizija@ljubljana.si).

© 2010 - Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje