Novice
Na Inštitutu Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje se pridružujemo medicinski stroki in v imenu gerontološke stroke pozivamo k oddaji podpisov za zakonodajni referendum proti zakonu o pomoči pri umiranju do nedelje 5. oktobra 2025.
Podpis lahko oddate osebno na upravni enoti ali elektronsko, če imate uradni digitalni podpis na povezavi: https://e-uprava.gov.si/si/podrocja/vloge/vloga.html?id=8466&lang=si
Gre za strokovno in ne politično odločitev. Ob staranju prebivalstva in vse večji potrebi po dolgotrajni oskrbi zakon namreč predstavlja nevarnost za veliko število bolnih ter telesno, duševno in socialno krhkih starejših ljudi. Pa tudi za vse nas, ki namesto da bi skupaj z ljudmi v stiski – ljudmi, ki doživljajo vse večjo bivanjsko praznoto in potrebujejo pomoč – iskali rešitve, dopuščamo, da se presoja, katero življenje ni več vredno življenja, in se uzakonja samomor.
Kakor je pred časom opozorila psihiatrična stroka "Predlog zakona implicira, da mora medicinska stroka spremeniti eno od svojih paradigmalnih strokovnih zavez. Ta strokovna in etična zaveza je, da pomaga bolniku preseči ali vsaj delno omiliti samomorilno ogroženost s pomočjo zdravljenja duševne motnje in s sooblikovanjem upanja oziroma glede smiselnosti življenja, tudi z aktiviranjem navezovalnih odnosov in ostalega okolja, ki je pripravljeno nuditi podporo".
Pridružujemo se posebni strokovni zaskrbljenosti zaradi bolnikov z demenco, ki so lahko v začetnem stadiju demence pretreseni zaradi svoje diagnoze in so lahko ranljivi glede sporočil okolja o smiselnosti njihovega nadaljnjega življenja oziroma glede zaskrbljenosti, da bodo ostali sami na poti slabšanja bolezni ali da bodo bremenili domače.
Prav tako tudi mi opažamo, da so med vsemi dejavniki tveganja za samomorilno vedenje v starejšem obdobju v ospredju duševne motnje. Najpogostejša so stanja depresije, njena izraznost pri starejših pa velikokrat ni tipična in jo lahko spregleda tudi zdravnik. Tudi manj izražena depresija pa je pri sočasnih telesnih boleznih velik dejavnik tveganja za samomorilnost starejših ljudi.
Tem nevarnostim dodajamo vse večjo osamljenost in socialno izoliranost starejših, ki ne želijo biti v breme svojim bližnjim, kar jih lahko usmeri v takšno odločitev. Prav to se – glede na raziskovalne podatke – množično dogaja v državah, ki so sprejele zakone, povezane z evtanazijo in drugimi oblikami pomoči pri končanju življenja. Najpogostejši razlog za odločitev o končanju življenja namreč ni bolečina, ampak skrb, da »sem drugim v breme«.
Pomembna je tudi ekonomska komponenta: ob staranju prebivalstva je smrt bolnih in onemoglih cenejša od njihove oskrbe. Države z zelo razvitimi socialno-zdravstvenimi sistemi, kot je Danska, so presodile, da nimajo dovolj razvitih alternativnih možnosti, kot je na primer paliativna oskrba, da bi se lahko odločale za možnost evtanazije. Pri nas je sistem na tem področju še bistveno šibkejši.
V kolikor želite prebrati o tem nekaj več kliknite TUKAJ.
Vabimo vas, da sodelujete v kampanji ozaveščanja ob Evropskem dnevu neformalnih oskrbovalcev (6. oktober).
V juliju in avgustu 2025 smo se partnerji projekta HandsTogether vsebinsko in tehnično pripravljali in tudi izpeljali prvo osebno projektno srečanje v Ljubljani, in sicer 5. in 6. avgusta 2025.
Partnerji smo se srečali kar dvakrat (enkrat online in enkrat v živo), saj je po raziskovalni fazi sledila faza diseminacije rezultatov, kar je pomenilo prevajanje rezultatov v obliko, ki je dostopna in razumljiva za splošno javnost. Oblikovali smo spodnje infografike ter članek in izjavo za javnost. Rezultate inovativnih forumov iz drugih držav si lahko ogledate na spletni strani www.handstogether.eu ali pa na Facebook strani Hands Together Project. Prav tam bodo kmalu dosegljivi tudi podcasti in webinarji v angleškem jeziku, in sicer prvi na temo izobraževanja o demenci, drugi pa na temo vseživljenjskega učenja in medgeneracijskega povezovanja.
Prav tako smo že zakorakali v drugo fazo projekta, ki bo prinesla tudi scenarije, ki simulirajo doživljanje oseb z demenco v raznih življenjskih situacijah. Scenariji bodo predstavljeni v obliki videov virutualne resničnosti, služili pa bodo izobraževanju in boljšemu razumevanju realnosti, ki jo doživlja oseba z demenco. Vabljeni k branju vsebin in sledenju nadaljnjim aktivnostim s projekta HandsTogether.
Predstavnica Inštituta Antona Trstenjaka se je v začetku septembra 2024 udeležila novinarskega obiska treh dobrih praks medgeneracijskega sodelovanja na Dunaju.
Dunaj ima skoraj dva milijona prebivalcev, od tega več kot 400.000 starejših od 60 let.
Dunajčani so ponosni na svoje mesto z veliko zelenih površin, na voljo so socialna stanovanja, dober zdravstveni sistem, obsežne storitve socialnega varstva, mesto si prizadeva za zelen, inovativen in trajnostni razvoj, za skupno dobro celotnega mesta in njegovih prebivalcev.
Starejši prebivalci so pomembna skupina na vseh področjih življenja na Dunaju - nastanitev, mobilnost, varnost in zdravje, zato je cilj mestne uprave starejšim omogočiti samostojno življenje in možnosti aktivnega sodelovanja v družbi.
Številni ukrepi kažejo na zavezanost Dunaja k ustvarjanju starosti prijaznega okolja: gosto prepletena mreža storitev zdravstvene nege in socialne oskrbe, možnosti rekreacije, cenovno dostopna najemna stanovanja, prilagojena za varno in samostojno staranje, podporne in socialne ugodnosti, dobro razvito in dostopno omrežje javnega prevoza itd. Nenazadnje je tudi mesto Dunaj član mednarodne mreže starosti prijaznih mest in občin. 