Projekt SoGraP - Potencial socialnega gradienta za zmanjšanje neenakosti v zdravju starejših je akcijski in raziskovalni projekt, v katerem preučujemo vlogo socialnega gradienta pri neenakostih v zdravju starejših in hkrati možnosti uporabe socialnega gradienta pri zmanjševanju teh neenakosti. V raziskavi razumemo socialni gradient v zdravju kot dinamično družbeno razmerje vseh, ki so vanj vključeni. Izhajamo iz hipoteze, da se v socialnem gradientu ne prepletajo samo socialne determinante zdravja, ampak tudi socialna odgovornost, kar mu zagotavlja doslej premalo upoštevan in izkoriščen pozitivni potencial. S tem raziskava vstopa v prostor med posameznimi stopnjami gradienta, kjer je mogoče zaznati njihove različne medsebojne povezave. Socialni gradient postane tako sistem, ki izkazuje različne lastnosti in potenciale. V sistemu razmerja v gradientu niso stalna, zato na dogajanja v njem lahko vplivajo tudi vsi, ki so vanj vključeni.
Z raziskavo želimo preveriti veljavnost hipoteze, da je s sodelovanjem med starejšimi bolniki s hipertenzijo, ki izkazujejo različen socialni gradient, z vplivom bolj izobraženih bolnikov možno doseči boljše obvladovanje vsakodnevnih problemov z boleznijo in boljše zdravje tistih s spodnje polovice gradienta. Izraženost bolezni je odvisna od socialnih determinant in od načina življenja, ki se kaže v zdravstveni kulturi na eni in v izraženosti dejavnikov tveganja na drugi strani. Bolniki, ki s kronično boleznijo živijo na aktiven in zdrav način, svojo bolezen dobro poznajo. Na področju življenja z boleznijo so sami sebi strokovnjaki z veliko izkušnjami. Socialno odgovorni bolniki so jih ne oziraje se na socialni gradient pripravljeni posredovati svojim vrstnikom v bolezni, vendar pa te možnosti običajno nimajo. Izkušnje pa imajo tudi bolniki, ki manj pazijo na kakovost sobivanja z boleznijo. Izmenjava dobrih izkušenj o obvladovanju bolezni med bolniki iz različnih socialnih okolij zato pomeni spodbudo za oblikovanje dobrih navad zdravega načina življenja. Vrstniška pomoč je po svoji naravi prožnejša in bolj razumevajoča od strokovne, za bolnika pa bolj sprejemljiva.
Srečanje skupine Piramida v Mariboru
Akcijski del raziskave je bil časovno omejen na 10 tedenskih srečanj, kar je dovolj za oblikovanje stališč do zdravja, vendar je za korekcije življenjskega sloga in za utrjevanje dobrih navad potrebno daljše časovno obdobje, to je od šest mesecev do pet let. Zato smo pred zaključkom 10. srečanj udeležence povabili, da nadaljujejo s srečanji enkrat mesečno, več kot polovica članov mariborske in loške skupine se je tega odzvala in redno nadaljuje s srečanji. Skupina v Mariboru se imenuje Piramida, skupina v Loškem potoku pa Loški bob.