Novica: Prvi jesenski pozdrav
Dragi prostovoljci in prostovoljke,
v času bolezni COVID-19 še naprej gradimo skupaj močno socialno mrežo, ki nas povezuje ter gradi solidarnost, sočutje in skrb za lastno zdravje. V tem obdobju je pomembno, da smo fizično malo bolj oddaljeni in socialno bližje.
Bolezen COVID-19, ki jo povzroča virus SARS-CoV-2 (koronavirus) med nas prihaja kot velik izziv, da prevetrimo svoja prepričanja, vrednote, odnose in se osredotočimo na stvari, ki so v življenju resnično pomembne. Potrošništvo, egocentrizem in medgeneracijska nepovezanost so med nami, v nas, kot gnili krompirji in jih je potrebno kompostirati ter na ta način pridobiti prostor, da znotraj priporočil, pravil in zdrave pameti delujemo naprej v skrbi zase in za druge.
Povezanost, solidarnost, sočutje in skrb za lastno zdravje so vrednote, ki so se v času nastopa epidemije izkazale kot priložnosti, da človek še bolj postane človeku brat, da se človeštvo ujame človečnost, da pomagaš če lahko in si odgovoren zase in za druge.
V naslednjih jesenskih mesecih se bomo ponovno srečali v skupinah (medgeneracijskih, širiteljskih in skupinah svojcev). Pomembno je, da poskrbimo za varnost vseh nas in upoštevamo priporočila stroke. V skupinah in pri srečevanju poskrbite za to:
- da na srečanje pridete le, če ste zdravi;
- vsi člani redno umivate ali razkužujete roke pred srečanjem in ob prihodu domov;
- ves čas pazite na razdaljo 1,5 m (voditelji stole na pravšnji razdalji pripravite pred srečanjem);
- v zaprtih prostorih nosite maske in redno prezračujte prostore;
- med srečanjem se izogibajte dotikanja površin in predmetov (pijačo ali vodo najbolje, da prinese vsak s seboj v svoji steklenički);
- namesto rokovanja ali drugega telesnega stika, drug drugemu pomahajte, si pokimajte, poglejte v oči, se nasmejte ali si pomežiknite.
Covid-19 je med nami in z nami. Ta na novo nastala situacija ne bo tako hitro minila. Toda če se za trenutek ustavimo in pogledamo nazaj, morda ugotovimo, da nam obdobje širjenja bolezni Covid-19 ne prinaša samo tegob in skrbi, ampak tudi dobre, sočne pridelke, ki so zrastli tako v naših srcih kot na vrtovih, za katere je imel marsikdo v času epidemije več časa.
Dobri pridelki preteklega obdobja so romali od ljudi do ljudi tudi s pomočjo pisem, ki smo jih na Inštitutu Antona Trstenjaka z vami pisali za osamljene starejše v domovih za upokojence, ki so zaradi varnosti pred boleznijo še vedno omejeni glede gibanja in obiskov. Pisanje pisem neznanemu staremu človeku je akcija, ki je lepo stekla. Edinstvena pisma, ki smo jih z organizatorji mreže prejeli, smo poslali v domove za stare v domačih okoljih ter z njimi razveselili številne starostnike. Pisanje pisma neznancu se je pokazala tudi kot priložnost za tistega, ki piše.
Na Inštitutu ter po društvih in sekcijah smo mislili na svoje člane, družabnike in z njimi ohranjali stik preko telefona in računalnika. Veliko starejših je osvojilo osnove uporabe računalniških orodij, ki so in bodo omogočale nadaljnje izvajanje delavnic, srečanj in izobraževanj. Mladi so pomagali starejšim. Organizirale so se občine, aktivirala so se prostovoljna društva. Mreža prostovoljstva, ki smo jo v vseh teh letih gradili skupaj, je močna socialno mreža, ki se je v tem obdobju, še bolj kot kdaj koli prej, za marsikoga izkazala kot nadomestna družina, ki nudi pomoč in oporo v osamljenosti, bolezni in krizi. Hvaležni smo za vaš mnogokrat skrit trud in se veselimo, da bomo te naše vezi skupaj gradili še naprej.
Na koncu še opomnik, da smo vam na Inštitutu na voljo, da nas pokličete in obiščete. V času bolezni COVID-19 nudimo tudi posebno svetovanje preko telefona. Prav tako se lahko javite, če bi želeli še sodelovati v akciji pisanja pisem ali rabite pomoč pri uporabi računalniških orodij. Veseli pa bomo tudi vaših predlogov in idej, kako skupaj naprej v tem času, ki od nas zahteva sprotno prilagajanje in nove rešitve, da lahko uresničujemo Trstenjakov »skup držimo!«