Vsako leto se prvi dan tečaja zbere večje število prostovoljcev iz cele Slovenije (letos nas je bilo skoraj sedemdeset), okoli trideset pa jih ostane vse tri dni. Prednost imajo vsakokrat prostovoljci, ki se tečaja še niso udeležili. Poglejmo si nekaj utrinkov iz tečaja.
Na tečaju prostovoljci osvežijo in nadgradijo svoje znanje, osvežijo motivacijo za svoje delo, osvežijo občutek pripadnosti, osvežijo ali stkejo nove vezi med seboj. Pri odzivu na koncu tečaja je nekaj udeležencev izpostavilo, da so bili presenečeni, kako hitro so začutili občutek sprejetosti in povezanosti med seboj, čeprav se prej niso poznali. Zasluga gre verjetno tudi metodi skupinskega socialnega učenja, kjer si udeleženci podelijo osebne izkušnje. Inštitut Antona Trstenjaka jo razvija že več deset let.
Tema letošnjega osvežitvenega tečaja je bila prostovoljstvo in spolna vloga, s poudarkom na moškem prostovoljstvu. To temo smo raziskovali s pomočjo povsem moške skupine Most iz Ptuja (Medgeneracijsko prostovoljsko društvo za kakovostno starost zaposlenih in nekdanjih delavcev Ministrstva za obrambo). Zaupali so nam, da v skupino hodijo radi predvsem zaradi druženja. Njihov program vsebuje poleg pogovora veliko rekreacije in pa tudi konkretne dobrodelne akcije. Pomagajo si tako med seboj (tako so na primer priskočili na pomoč pri trgatvi članu skupine, ki se je poškodoval), kot tudi drugim (razdeljevanje hrane, dalj časa so pomagali so upokojenemu pripadniku vojske, ki je zbolel za demenco ipd.). Ta njihova srčnost je nagovorila vse navzoče.
Čas so nam obogatili tudi prostovoljci sekcije Litija Medgeneracijskega društva za kakovostno staranje in medgeneracijsko sožitje Ljubljana, ki vodijo skupine za starše, učitelje in učence na Oddelku s prilagojenim programom osnovne šole Litija. Pripravili in vodili so doživljajske delavnice in nam dali marsikatero idejo za delo.
Zadnji dan nas je obiskala ministrica za obrambo Andreja Katič. Direktorica Inštituta Antona Trstenjaka, Ksenija Ramovš je predstavila Zvezo medgeneracijskih društev za kakovostno staranje in medgeneracijsko sožitje in povedala kakšno vrednost ima za Zvezo društvo MORS (Medgeneracijsko prostovoljsko društvo za kakovostno starost zaposlenih in nekdanjih delavcev Ministrstva za obrambo). Izpostavila je tudi, da na področju staranja delujejo različna društva in organizacije, katerih delo med seboj ni konkurenčno ampak se dopolnjuje. Tako je na primer za razliko od nekaterih drugih organizacij, ki se usmerjajo v širše potrebe ljudi, poslanstvo Zveze predvsem nematerialna pomoč, preko osebnega medčloveškega odnosa, ki preprečuje osamljenost in pripomore h osebnostni rasti. Prostovoljci so povedali nekaj dobrih izkušenj z vodenjem skupin.
Srečanje smo končali s cvetobirom osvežitvenega tečaja. Iz njega je bilo razvidno, da se v svoje okolje vračamo okrepljeni, z »napolnjenimi baterijami«, polni lepih vtisov in občutkov.
Dijaki in starejši ljudje so se že vneto lotili trdih orehov, ki jih prinaša nova doba komunikacijsko informacijskih tehnologij. Nekateri starostniki se učijo uporabe računalnika, drugi tablice, spet tretji pametnega telefona (takšnih je letos kar precej); dijaki se, nič manj zagreto, preizkušajo v vlogi učiteljev; eni druge pa osebnostno bogatijo z deljenjem povedanih in doživetih izkušenj.
Že več mesecev se tako v parih tedensko srečujeta po en starejši človek in po en dijak. Prostovoljci so iz Gimnazije Bežigrad, Gimnazije Ledina, tudi letos pa jih je največ iz Elektrotehniško-računalniške strokovne šole in gimnazije Ljubljana (na Vegovi). Vsega skupaj se srečuje kar 27 parov.
Trdi orehi pa v sebi skrivajo sladka jedrca. Na intervizijskih obiskih parov izveva uslužbenki IAT marsikaj: o tem da skavtska strast ne pozna starosti; o tem, da bi se morali kakšnih zapletenih programov na tablici učiti tudi midve; o tem da so dijaki ne samo dobri, ampak tudi iznajdljivi učitelji. Iz starejših veje hvaležnost in nemalo kateri pove: »Končno lahko nekoga v miru vprašam, ne da bi mogel stalno nadlegovati svojo hči, ki že tako nima časa«.
Časa za vprašanja, učenje in izmenjavo izkušenj bo še dovolj: pari se bodo srečevali vse do konca šolskega leta, po tem pa oboje čakajo zaslužene počitnice.
Inštitut Antona Trstenjaka je februarja pričel usposabljati družinske oskrbovalce v dveh slovenskih krajih: v Ribnici in v Zagradcu. Tečaj je v obeh krajih zelo dobro obiskan. Udeležujejo se ga svojci in drugi neformalni oskrbovalci, ki doma oskrbujejo starejšega ali invalidnega družinskega člana. Na izobraževalnih srečanjih skupaj pridobivamo znanje o oskrbovanju in negi ter se učimo praktičnih veščin. V Ribnici tečaj sofinancirajo Občina Ribnica, Občina Sodražica in MDDSZ. V Zagradcu pa tečaj sofinancirata Občina Ivančna Gorica in MDDSZ.
V torek, 24. januarja 2017, smo se prostovoljci družili ob raziskovanju skritih kotičkov Ljubljane in pobližje spoznavali dediščino Antona Trstenjaka.
Druženje smo začeli z uvodnim nagovorom Ksenije Ramovš, direktorice Inštituta Antona Trstenjaka, in Klemna Jerinca, predsednika Medgeneracijskega društva za kakovostno starost Ljubljana.
Ljubljanski prostovoljci smo prostovoljcem iz cele Slovenije želeli približati lepote mesta Ljubljane. Za ta namen smo se razdelili v manjše skupine. Vsaka skupina je obiskala eno od znamenitosti: Ljubljanski grad, Nebotičnik, SNG Opero in balet, Navje, Ljubljansko tržnico in Vodnikov spomenik, frančiškansko cerkev Marijinega oznanjenja na Tromostovju, Slovensko filharmonijo, Cankarjev dom in Stolnico.
Prostovoljci smo si tekom ogleda ljubljanskih znamenitosti privoščili kavo ali čaj v eni izmed kavarn. Ob tej priložnosti smo si izmenjali osebne izkušnje. Spregovorili smo, kaj nas je ob ogledih še posebej nagovorilo ali pa morda spomnilo na kakšno lepo doživetje iz Ljubljane.
V sklopu srečanja smo spoznavali tudi Trstenjakovo bogato dediščino. Anton Trstenjak se je rodil leta 1906. Bil je slovenski filozof, antropolog, psiholog in teolog. Obiskali smo stanovanje, kjer je bival in kjer je ohranjena njegova knjižnica. Tam smo si ogledali kratek odlomek iz njegovega intervjuja. Njegova soba v Ljubljani na Resljevi 7 je bila več kakor pol stoletja najbolj obiskana neformalna psihološka ordinacija za svetovalno in terapevtsko pomoč ljudem v osebnih in družinskih stiskah. Ljudje so hodili k njemu po nasvet, pomoč, pogovor in nikoli ni nobenega odklonil. Njegova dediščina obsega ogromen opus publikacij, ki po tematiki sodijo med psihološka, antropološka, filozofska, kulturološko – narodnostna ter teološka dela.
Srečanje smo zaključili s prijetnim klepetom ob okusnem kosilu.
V Ljubljani smo 22. februarja 2017 začeli s temeljnim usposabljanjem za prostovoljce. Srečanje se je začelo ob 17. uri na Inštitutu Antona Trstenjaka (Resljeva 11, 1000 Ljubljana).
Usposabljanje je namenjeno vsem prostovoljcem, ki želijo v tem polletju ustanoviti skupino v svojem domačem kraju ali začeti družabništvo s starejšim človekom. Obsegalo bo 10 srečanj tekom celega leta.
Na Inštitutu Antona Trstenjaka je pred kratkim potekalo usposabljanje za preventivo nasilja nad starejšimi.
Udeležilo se ga je 30 prostovoljcev, ki bodo v svojih skupinah osvajali veščine za povečanje varnosti v starosti. Udeleženci so prejeli priročnik, v katerem so zbrane zanimive in koristne vsebine s področja varnega staranja in ki bo njihov pripomoček za uspešno delo v skupinah.
Usposabljanje je potekalo v kreativnem, poučnem in sproščenem vzdušju.
Sredi decembra se je v Ljubljani zaključilo Usposabljanje za družinske in druge neformalne oskrbovalce. Tečaj je redno obiskovalo preko 20 ljudi; večina le-teh se namreva udeleževati srečanj Kluba svojcev, ki bodo od januarja naprej potekala vsak mesec.
Udeleženci so usposabljanje zelo dobro sprejeli. Spodaj je navedenih nekaj zapisov o tem, kako so udeleženci doživeli usposabljanje. Zapisi so del evalvacijskih vprašalnikov, ki jih tečajniki izpolnijo ob koncu usposabljanja.
Na Inštitutu so oktobra potekale delavnice za večanje varnosti starejših, ki jih je obiskovalo okrog 15 udeležencev. Na treh srečanjih smo se posvetili naslednjim temam: doživljanje starejšega človeka in komunikacija, ko so odnosi težavni; skrb za varnost izven doma ter pravni vidiki varnosti starejših in premoženjska vprašanja. Na srečanjih smo tudi trenirali praktične veščine za povečanje varnosti starejših. Ena od udeleženk je na zadnjem srečanju dejala: "Vsa tri srečanja sem z veseljem in zanimanjem obiskala in sledila tematiki. Prav je, da se pogovarjamo o teh temah in jih spoznavamo, s tem nam marsikateri problem postane bolj jasen in si ga znamo razložiti. Meni osebno so pomagale, da ostarela starša bolj razumem in sem jima bolj naklonjena."