English site

Povečaj črkePomanjšaj črke

PREDAVANJE IN POGOVOR: COVID-19 in CEPLJENJE

Objavljeno v oddelku sožitje, datum dogodka: 20.4.2021

predavanje in pogovor vabilo1

Iskanje zaščite pred nalezljivimi boleznimi med ljudmi ima verjetno skoraj tako dolgo zgodovino kot pojavljanje nalezljivih bolezni samo. Večja prelomnica v Evropi pa je bila Edward Jennerjeva iznajdba cepiva proti črnim kozam leta 1796. Od takrat dalje s pomočjo cepiv uspešno premagujemo številne virusne in bakterijske okužbe. Starejši izmed vas mogoče še pomnite smrti otrok zaradi oslovskega kašlja, davice in hromečih posledic tistih, ki so preživeli otroško paralizo; sedaj zaradi rednega cepljenja teh bolezni skoraj ne poznamo več. V lanskem letu nas je presenetila nova bolezen, covid-19, ki je zaradi svoje nalezljivosti, možnega težkega poteka, zapletov in smrtnosti prizadela ves svet. In v iskanju rešitve so znanstveniki konec lanskega leta predstavili novo cepivo.

O cepivu proti covid-19 se veliko govori, zato si na kratko poglejmo nekaj dejstev o cepivu: Kot vsako cepivo, je tudi cepivo proti covid-19 narejeno tako, da spodbudi naš imunski sitem – torej obrambo telesa, da vzpostavi specifično imunost. Če bi si delovanje našega imunskega sistema predstavljali kot obrambno vojsko, to pomeni, da cepivo pomaga v vojski vzpostaviti specializirane vojake za boj z določeno bakterijo ali virusom, v našem primeru z novim koronavirusom. Te specialne enote (imunološko imenovani spominski limfociti) nato v telesu v pripravljenosti ostanejo še dolgo časa, kar pomeni, da lahko ob ponovnem napadu virusa hitro aktivirajo naš obrambni sistem ter s tem preprečijo ali vsaj zelo omilijo okužbo. Da se obramba lahko vzpostavi, je treba sovražnika najprej prepoznati. Naloga vsakega cepiva je torej, da v telo prinese delček materiala (bakterije, virusa), ki za človeka ni nevaren in ne sproži okužbe, je pa dovolj prepoznaven, da se lahko vzpostavi specifična obramba o kateri smo govorili. Trenutno so na tržišču tri cepiva: Pfizer-BioNTech®, Moderna®, AstraZeneca®. Glavna razlika med cepivi je način, kako v telo vnesejo prepoznavni material in po tem sprožijo imunski odziv, vendar za nas pomembneje je, da je vsa tri cepiva odobrila Evropska agencija za zdravila (EMA), kar pomeni, da so iz strani glavnih evropskih strokovnjakov za zdravila prepoznana kot varna in učinkovita. Ker je ta postopek izjemoma potekal vzporedno z izdelavo ter testiranjem cepiva (vendar zato nič manj strogo) in zaradi napredka znanosti ter velike količine denarja, ki je bil za razvoj na razpolago, so bila cepiva razvita in potrjena hitreje kot smo sicer navajeni. Do sedaj je bilo po svetu cepljenih že več milijonov ljudi.

Tisti, ki so covid-19 preboleli imajo delno že oblikovan obrambni sistem. Kot kaže pa ta sistem zaradi narave okužbe ni dovolj trajen. Zato se priporoča cepljenje tudi za vse, ki so okužbo že preboleli. Za točen čas cepljenja se boste dogovorili z osebnim zdravnikom, po sedanj znanih raziskovalnih podatkih pa naj bi bil primeren čas nekje okoli šest mesecev po okužbi.

Namen cepiva je torej, da nas zaščiti pred boleznijo. Za covidom-19 namreč lahko zboli vsak – tako mlajši kot starejši; proti tej relativno novi, zelo nalezljivi bolezni, ki lahko pusti resne posledice, pa nimamo učinkovitega zdravila. S cepljenjem tudi zmanjšamo verjetnost, da bomo okužbo prenesli dalje, kar pomeni, da s tem zaščitimo tudi ljudi okoli sebe. Nekateri se namreč zaradi že prej slabega ali spremenjenega imunskega sistema ne morejo cepiti, saj ne vemo, ali bi bilo njihovo telo dovolj močno, da bi naredilo učinkovito obrambno (če ste v dvomu, ali cepivo za vas pride v poštev, se posvetujte s svojim osebnim zdravnikom). In nenazadnje: trenutno je cepljenje edina možnost, da ustavimo to epidemijo in se vrnemo v življenje brez mask ter izogibanja stikov. V Sloveniji imamo srečo, da cepivo imamo. Uspelo pa nam bo le, če bo cepljenih dovolj ljudi, torej toliko, da virus ne bo imel več dovolj 'gostiteljev', da bi se lahko širil naokoli.

Več o cepljenju proti covidu-19 najdete med pogostimi vprašanji in odgovori.
© 2010 - Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje