Novice

Danes, 26. marca 2023, na 118. obletnico rojstva Viktorja Frankla, utemeljitelja logoterapije, sta Inštitut Antona Trstenjaka in Inštitut Stopinje ustanovila INŠTITUT ZA LOGOTERAPIJO. Akt o ustanovitvi Inštituta za logoterapijo smo podpisali dr. Jože Ramovš in mag. Ksenija Ramovš z Inštituta Antona Trstenjaka in mag. Martin Lisec z Inštituta Stopinje.

 poslanstvo inštituta bo – med drugim:
• skrb za razvoj in razširjanje logoterapije v slovenskem, evropskem in svetovnem prostoru,
• raziskovanje na področju logoterapije,
• izobraževanje in edukacija psihoterapevtov – logoterapevtov,
• povezovanje s sorodnimi strokovnimi združenji v Sloveniji in v tujini,
• promocija filozofske in antropološke misli Viktorja Frankla ter
• spodbujanje družbe in posameznikov k prepoznavanju in odkrivanju življenjskega smisla.

Vabljeni, da se vključite v kakovosten študij logoterapije, ki ga pripravljamo. Več informacij vam bomo posredovali v prihodnjih tednih, za začetek pa: s 1. letnikom začnemo oktobra 2023.

20. in 21.3. je v Krakovu potekal posvet deležnikov, na katerega smo bili kot mednarodni gost povabljeni tudi iz Inštituta Antona Trstenjaka. Glavna tema srečanja je bila vzpostavitev nacionalnega programa Starosti prijaznih mest in občin (SPMO) na Poljskem. V tem kontekstu smo svoje prakse in izkušnje predstavile štiri nacionalne mreže: poleg naše, slovenske, še norveška in irska mreža SPMO ter mreža Združenega Kraljestva. 

Druga tema srečanja je bila odziv Starosti prijaznih mest in občin v kriznih situacijah. Ustavili smo se predvsem pri epidemiji covid-19 in veliko število beguncev, kot posledica vojne. Ganljiva je bila velika solidarnost in ustvarjalnost poljskih starosti prijaznih mest in občin, pomenljiva pa tudi skupna ugotovitev, da je program Starosti prijaznih mest in občin v kriznih situacijah lokalnim skupnostim v veliko pomoč.

Celje bo 17. In 18. marca 2023 gostilo 8. Mednarodni logoterapevtski simpozij, ki ga organizirata Slovensko društvo za logoterapijo Logos ter Občina Celje. Tema letošnjega srečanja je: Stori prvi korak - uporaba logoterapije na različnih področjih življenja. V dveh dneh se bo zvrstilo več predavanj in delavnic, ki jih bodo vodili logoterapevti, delujoči na raznolikih področjih. Na simpoziju bo sodeloval tudi predstojnik Inštituta Dr. Jože Ramovš, izr. prof., logoterapevt, učenec Viktorja Frankla in Elisabeth Lukas. Prvi dan bo imel predavanje z naslovom: Vprašanje smisla v starajoči se družbi. Simpozij bo tudi zaključil s sodelovanjem na sklepni okrogli mizi: Izzivi časa skozi prizmo logoterapije Viktorja Frankla. Simpozij je odprt za širšo javnost, ki vas logoterapija zanima. Več na: https://drustvo-logos.si/8-mednarodni-logoterapevtski-simpozij-uporaba-logoterapije-na-razlicnih-zivljenjskih-podrocjih/

Leta epidemije covida-19, vojna v Ukrajini in vsakdanje negotovosti v družini, službi in družbi stopnjujejo v ljudeh negotovost. Večinoma se je ne zavedamo, izraža se kot naelektreno vzdušje v družbi in kot osebna napetost, ki rada izbruhne v nestrpno komuniciranje ali v malodušno pasivnost.

Človeška zmožnost, ki preprečuje to nezdravo stanje, je zaupanje, to je doživljanje odprte poti v smiselno prihodnost ob zavedanju dejanskega stanja sebe, drugih in razmer. Osnovno prazaupanje se oblikuje v prvem letu življenja (Erikson), nato pa se bodisi krepi bodisi slabi. Franklova logoterapija išče spoznanja in razvija metode za krepitev prazaupanja ter notranje trdnosti in motivacije v vsakdanjih življenjskih razmerah, kakršne so, in sicer skozi vse življenje od mladosti do smrti.

Temu je posvečen 2-dnevni seminar Krepitev prazaupanja – obvladovanje negotovosti. Vodiva ga prof. dr. Jože Ramovš, logoterapevt s 4-letno specializacijo pri dr. Elisabeth Lukas, učenec Viktorja Frankla in Antona Trstenjaka, ter diplomirani psiholog Alen Sajtl.

Vse prostovoljce iz Ljubljane in okolice ponovno vabimo na jutranjo telovadbo za preprečevanje padcev in druženje vsako sredo med 9:00 in 10:00 uro na Inštitutu. Telovadba je brezplačna, vabljeni ste vi, vaši člani skupin in družabniki, lahko pa povabite tudi tiste, ki jih prostovoljstvo še zanima in bi se radi podružili in spoznali z nami.

Partnerji na projektu Neaktivnost ne pride v poštev (Inactivity is not an option) smo se konec avgusta srečali na projektnem sestanku v Slavonskem Brodu. Delovni teden je bil zaznamovan z zadnjimi skupnimi aktivnosti, saj se projekt v jeseni zaključuje. Tekom projekta smo pripravljali vodila za delo s starejšimi, sistem razvijanja vključevanja starejših v lokalnem in širšem okolju, interaktivni kurikulum za razvijanje kompetenc starejših in spletno stran z zanimivimi in uporabnimi informacijami za vse, ki delate s starejšimi. Pri tem je bilo naše vodilo, da lahko večjo aktivnost, medgeneracijsko sodelovanje in socialno vključenost starejših spodbujajo le programi, ustvarjeni skupaj s starejšimi.

V Sloveniji doma nekoga oskrbuje vsak peti do deseti državljan. S svojim delom družinski oskrbovalci zagotavljajo kar 80 % oskrbe. Njihovo delo je pomembno, a zahtevno. V domovih za stare ljudi številni uslužbenci in strokovnjaki poklicno skrbijo za stanovalce, doma pa je človek za mnogo stvari sam ob vsem drugem delu. Sreča se s stvarmi, ki jih do sedaj ni delal – kot je na primer vsakodnevna skrb za higieno svojca. Soočen je z različnimi boleznimi, ki jih ne pozna. Ob pogledu na pešanje bližnjega, se v človeka vsesava tudi strah pred lastno boleznijo, onemoglostjo in staranjem, zato se lahko zgodi, da začne nelagodno ali nestrpno doživljati bolnega ali starostno onemoglega svojca, ne da bi se tega prav zavedal. Vse to je lahko zelo izčrpavajoče.

Slovensko združenje neformalnih oskrbovalcev pod okriljem Inštituta Antona Trstenjaka povezuje družinske in druge neformalne oskrbovalce iz vse Slovenije. Zavzema se za boljšo prepoznavo družinskih oskrbovalcev ter njihovo sistematično podporo in izobraževanje. Oskrbovalcem daje glas, da sami povedo, kaj potrebujejo, omogoča pa jim tudi deljenje izkušenj, možnost povezovanja in strokovno podporo.

To nadaljuje tudi ob letošnji temi Evropskega dneva družinskih oskrbovalcev, ki je pravična delitev oskrbe. Ozaveščajo o pravičnejši porazdelitvi oskrbe med formalno in neformalno, o pomembnosti delitve oskrbe med družinskimi člani in o večjem vključevanju moških v oskrbo. Velja pa poudariti, da pravična delitev ne pomeni, da vsak oskrbuje enako časa ali na enak način, ampak da vsak pripomore po svojih zmožnostih.

Danes bodo pod okriljem Združenja po vsej Sloveniji potekale akcije ozaveščanja. Vabljeni, da se jim pridružite, jim sledite preko Facebooka @Družinski oskrbovalci ali na naši spetni strani. Razširimo glas neformalnih oskrbovalcev!