Novica: SKRBNO RAVNANJE Z DENARJEM POVEČUJE VARNOST V STAROSTI
Denar ni sveta vladar, povečuje pa varnost skozi vsa življenjska obdobja, še posebej v starosti.
Danes denar še vedno ostaja pomembno sredstvo za življenje. Z njim si lahko priskrbimo nekatere bistvene potrebščine za vsak dan. Če želimo imeti varno starost, moramo s svojimi financami, za katere smo skozi življenje trdo delali, ravnati tako, da nam bodo v svoji nalogi kar najbolje služile. Sredstva, ki smo jih prislužili na višku svojih delovnih sposobnosti, nam v poznejših letih pomenijo varnost za starost. Dobro ravnanje s financami nam pomaga pri preglednosti in preprečuje zmedo pri vsakdanjih denarnih opravilih, denarne zlorabe in morebitne goljufije, ki jih starejši pogosto doživljajo.
Pri skrbnem upravljanju s financami nam lahko pomagajo dobre navade ravnanja z denarjem, npr. vodenje dnevnika prihodkov in odhodkov ter varčevanje.
Dobra praksa in najosnovnejši temelj ravnanja z denarjem je, da vodimo proračun, tako da vemo kam gre naš denar in kje morda lahko še prihranimo.
Če tega do sedaj še nismo počeli, je dobro, da si na začetku najprej sproti beležimo za vsak strošek oz. odhodek, ki nam je nastal, da dobimo dejansko sliko porabe oz. kam gre ves denar. Nato se lotimo načrtovanja mesečnega družinskega proračuna, najbolje vsakega prvega dne v mesecu, in sicer po sklopih: bivanje (vključuje vse stanovanjske stroške), hrana in pijača (tako v trgovini, kot če malicamo zunaj …), oblačila in obutev, oprema in tehnika, osebno (za nego telesa, zabava, knjige, rekreacija, izobraževanje, zavarovanja, mobitel, ipd.), darila, prevoz (gorivo, obrok za avto stroški vzdrževanja, parkirnine …), dopust, varčevanje in investicije (vse kar načrtujemo), zdravje (vsa zdravila, zdravstveno zavarovanje, pregledi in terapije …) in še kak izreden strošek »za gušt« (denar, ki ga porabimo kar tako, za kar pač želimo)
Te kategorije so smernice, da tako pridemo do mesečnega zneska, ki ga potrebujemo za posamezno kategorijo. Za dopust, ki je običajno enkrat letno, si pomagamo tako da opredelimo strošek na letni ravni in da delimo z 12. Nato vse te zneske seštejemo, da dobimo vsoto mesečnih odhodkov. In tako smo pred najpomembnejšim delom. Zapišemo si tudi svoj povprečni mesečni prihodek, kar dobimo na račun v enem mesecu. In tako vidimo kje smo in kam gre naš denar. Vendar je potem še korak naprej, saj je zapisovanje stroškov le osnova, iz katere izhajamo in po kateri potem določimo porabo za posamezno kategorijo. Npr. za hrano lahko porabimo 300 EUR in se potem tega držimo. Na začetku ni lahko, da osvojimo ta postopek kot navado, vendar nam daje varnost, da gremo skozi mesec mirneje, v okviru svojih zmožnosti.
Finančne zadeve so tekom celega življenja precej zahtevna naloga, ki lahko v jeseni življenja postane še zahtevnejša. Z leti lahko začneta popuščati miselna zbranost in spomin, pridružijo se lahko nekatere bolezni in težave s hojo ter porabimo lahko več časa za vsakodnevna opravila. Vse skupaj lahko vpliva na našo zmogljivost, da uspešno urejamo svoje finance.
Zato je pomembno, da nam pri tej nalogi ob strani stoji zaupna oseba, ki je lahko naš sorodnik (npr. otrok ali zakonec) ali bližnji prijatelj. O njej moramo imeti občutek, da je zaupanja vredna oseba in da ima zadosti znanja o urejanju financ. Tako osebo lahko pooblastimo za različna finančna in druga opravila in se strokovno imenuje pooblaščenec. Namesto nas lahko s pooblastilom opravi zadeve na banki: položi ali dvigne denar ali ga prenakaže v našem imenu. Bančno pooblastilo ureja starostnik na banki, kjer se dobijo tudi ustrezni obrazci. Če tega ne zmore, ga uredi pooblaščenec namesto njega in ga starostnik podpiše doma. Pri nekaterih bankah je tudi možnost, da se uslužbenec osebno oglasi doma pri starostniku in uredi pooblastilo. Zaupna oseba lahko namesto nas opravlja tudi druge finančne zadeve, na primer plačuje naše položnice, če sami tega ne zmoremo.
Zares ni priporočljivo hraniti večje vsote gotovine v bolj ali manj skritih kotičkih hiše ali v denarnicah. Starejši, še posebej če so v starosti bolj onemogli, so zaradi doma hranjenega denarja in drugih dragocenosti pogosteje tarča ropov. Roparji v okolici starostnika velikokrat poznajo njegove navade. Nemalokrat se zgodi, da starostnika nepridipravi ob dvigu pokojnine ali večje količine denarja spremljajo po poti in mu poskušajo bodisi z zvijačo (tudi ob sodelovanju drugih roparjev/prevarantov) bodisi s silo denar odvzeti. Zato naj starostnike ob priložnostih, ko je to neizogibno potrebno, na banko ali bankomat spremlja nekdo, ki ga dobro poznajo. Na svoj denar naj skrbno popazijo in ga pospravijo v denarnico. S posebno pozornostjo naj zaprejo zadrge in predale v torbi.
Človek naj tudi v starosti pri sebi sproti preverja, ali smotrno ravna z denarjem, ali ga pravilno vlaga in ali skrbi za to, da bo v prihodnosti finančno preskrbljen. Če opaža, da sprejema slabe finančne odločitve in da nima pregleda nad svojimi financami, naj se pogovori z osebo, ki ji zaupa, ali s finančnim svetovalcem. S pomočjo osebe, ki je finančno bolje poučena, bo starejši človek zopet dobil nadzor nad porabo in prihodki ter se seznanil z možnostmi varčevanja in vlaganja denarja. Če kljub temu ugotovi, da je upravljanje premoženja zanj prezahtevna naloga, naj nalogo upravljanja denarja postopoma preda zaupanja vredni osebi. Tako bo doživljal varnejšo starost.
Sledi še nekaj napotkov iz knjige Adijo finančni stres.
Pri skrbnem upravljanju s financami nam lahko pomagajo dobre navade ravnanja z denarjem, npr. vodenje dnevnika prihodkov in odhodkov ter varčevanje.
Dobra praksa in najosnovnejši temelj ravnanja z denarjem je, da vodimo proračun, tako da vemo kam gre naš denar in kje morda lahko še prihranimo.
Če tega do sedaj še nismo počeli, je dobro, da si na začetku najprej sproti beležimo za vsak strošek oz. odhodek, ki nam je nastal, da dobimo dejansko sliko porabe oz. kam gre ves denar. Nato se lotimo načrtovanja mesečnega družinskega proračuna, najbolje vsakega prvega dne v mesecu, in sicer po sklopih: bivanje (vključuje vse stanovanjske stroške), hrana in pijača (tako v trgovini, kot če malicamo zunaj …), oblačila in obutev, oprema in tehnika, osebno (za nego telesa, zabava, knjige, rekreacija, izobraževanje, zavarovanja, mobitel, ipd.), darila, prevoz (gorivo, obrok za avto stroški vzdrževanja, parkirnine …), dopust, varčevanje in investicije (vse kar načrtujemo), zdravje (vsa zdravila, zdravstveno zavarovanje, pregledi in terapije …) in še kak izreden strošek »za gušt« (denar, ki ga porabimo kar tako, za kar pač želimo)
Te kategorije so smernice, da tako pridemo do mesečnega zneska, ki ga potrebujemo za posamezno kategorijo. Za dopust, ki je običajno enkrat letno, si pomagamo tako da opredelimo strošek na letni ravni in da delimo z 12. Nato vse te zneske seštejemo, da dobimo vsoto mesečnih odhodkov. In tako smo pred najpomembnejšim delom. Zapišemo si tudi svoj povprečni mesečni prihodek, kar dobimo na račun v enem mesecu. In tako vidimo kje smo in kam gre naš denar. Vendar je potem še korak naprej, saj je zapisovanje stroškov le osnova, iz katere izhajamo in po kateri potem določimo porabo za posamezno kategorijo. Npr. za hrano lahko porabimo 300 EUR in se potem tega držimo. Na začetku ni lahko, da osvojimo ta postopek kot navado, vendar nam daje varnost, da gremo skozi mesec mirneje, v okviru svojih zmožnosti. (Vir: Ana in Mitja Vezovišek, Adijo, finančni stres)
Skrbno ravnanje z denarjem in s tem finančna varnost nam pomaga večati varnost v starosti. Vprašajmo se, kako upravljamo s financami v svojem vsakdanjiku. Katero dobro navado bi veljalo vpeljati in ali pri tem potrebujemo pomoč osebe, ki mu zaupamo ali strokovnjaka.
Denar je sredstvo za življenje, vendar je hudo breme, če postane smisel življenja, ki krni kakovostno življenje, dobre odnose in varno starost. Razmislimo, kakšno vlogo ima denar v našem življenju.