Slovar: Pričakovana leta zdravega življenja / pričakovano trajanje zdravja
Avtor: Simona Hvalič Touzery
Ustaljeni kazalnik »pričakovano trajanje življenja« pove, koliko let življenja lahko človek pričakuje ob rojstvu in nato ob različnih starostih. V zadnjih desetletjih se vse več pozornosti namenja letom zdravega življenja, ki jih lahko posameznik pričakuje ob rojstvu. Na ravni EU se leta zdravega življenja ugotavlja z dodatnim kazalnikom, ki se imenuje »pričakovana leta zdravega življenja (HLY)«, oz. »pričakovano trajanje zdravja (DFLE)«.
Ta kazalnik se uporablja kot dopolnilo ustaljenim kazalnikom pričakovanega trajanja življenja in opozarja na dejstvo, da posameznik ni celotno življenje popolna zdrav. Kronične bolezni, onemoglost in invalidnost so pri višji starosti veliko pogostejše kot pri nižji, kar lahko pomeni, da se z višjo pričakovano življenjsko dobo ni nujno povečalo tudi število zdravih let življenja. Zaradi staranja prebivalstva se postavlja glavno vprašanje, ali bo daljša življenjska doba ljudi pomenila manjši ali višji delež prebivalstva, ki bo določeno število let preživelo z omejitvijo pri vsaj eni dejavnosti. Če se kazalec HLY namreč povečuje hitreje kot pričakovana življenjska doba v prebivalstvu, potem ne le, da ljudje živijo dlje, ampak jih tudi vse več živi večji del svojega življenja brez invalidnosti ali oviranosti pri vsakdanjih dejavnostih.
Kazalnik HLY se izračuna s pomočjo Sullivanove metode, ki jo uporabljajo strokovnjaki vsepovsod po svetu od leta 1970 naprej. Kazalnik kombinira informacijo o umrljivosti in informacijo o obolevnosti in torej razlikuje leta v življenju človeka brez omejitve pri dejavnostih in leta v življenju človeka z omejitvijo pri vsaj eni dejavnosti, pod pogojem, da se bodo trenutni vzorci umrljivosti in odvisnosti nadaljevali v prihodnosti. Kazalnik vnaša koncept kakovosti življenja, saj daje poseben poudarek kakovosti življenja, ne le njegovi dolžini.
Podatki Eurostata kažejo, da lahko leta 2006 rojeni moški v EU-25 pričakujejo, da bodo živeli 61,6 let, oz. 80,7% svojega življenja brez zdravstvenih omejitev, ženske pa 62,1 let, oz. 75,4%. Vrednost kazalnika obeh spolov je v Sloveniji nižja od evropskega povprečja. V Sloveniji v letu 2006 rojeni moški lahko pričakujejo 57,6 let zdravega življenja, ženske pa 61,0 let. Poleg tega je delež časa v življenju človeka, preživet v slabšem zdravstvenem stanju, pri ženskah (25,6%) večji kot pri moških (22,7%), čeprav sta vrednosti kazalnikov pričakovano trajanje življenja brez kroničnih bolezni in pričakovano trajanje življenja brez omejitev pri običajnih aktivnostih za ženske višji kot za moške. Med državami EU-25 so precejšnje razlike v pričakovanih letih zdravega življenja. Moški lahko največ let zdravega življenja pričakujejo na Danskem (89%) in Malti (88,4%), ženske pa v istih državah, vendar v obratnem vrstnem redu (na Malti 84,5% in Danskem 83,1%). Najmanj let zdravega življenja lahko pričakujejo na Finskem in sicer moški 69,7%, ženske pa 63,4% svojega življenja.