Revija kakovostna starost

Kakovostna starost je edina slovenska znanstveno-strokovna revija, ki je posvečena izključno starosti in z njo povezanimi socialnimi, ekonomskimi, zdravstvenimi, medgeneracijskimi ter drugimi, z gerontologijo povezanimi vprašanji.

Zadnja številka

Starejše številke

Kakovostna starost - letnik 27, številka 4

Kakovostna starost - letnik 27, številka 3

Kakovostna starost - letnik 27, številka 2

Kakovostna starost - letnik 27, številka 1

Kakovostna starost - letnik 26, številka 4

ARHIV »»

Naročite letnike!

Želite naročiti revijo Kakovostna starost v obliki letnika? Nič lažjega. Le »klik« vas loči od vseh naših letnikov. Pri naročilu starejšega, vam ga bomo poslali takoj, trenutno aktualen letnik pa pošiljamo v obliki naročnine - tako, ko izide posamezna številka, jo pošljemo tudi vam. Več »»

Izbrani članki

Jože Ramovš: Starost in medgeneracijsko sožitje v ljudskih pripovedkah

Franc Imperl, Jože Ramovš: Dolgotrajna oskrba z očmi poznavalca slovenske in evropske sociale

Tina Lipar: Uživanje tekočine pri starejših

Jože Ramovš:

Tanja Pihlar: Evropski in ameriški dodiplomski in podiplomski študij gerontologije

Jože Ramovš: Uvodnik

Ksenija Ramovš: Evropski dokument o duševnem zdravju

Tjaša Hudobivnik: Neformalni oskrbovalci in njihova zaposlenost - Multidisciplinarni pregled področja in priporočila za nadaljnje raziskovanje

Tina Lipar: Osvežitveni tečaj za prostovoljce - voditelje skupin

Simona Hvalič Touzery: Medgeneracijska solidarnost v Evropi

Jože Ramovš: 5 - letni razvojni program starosti prijazne občine ali mesta

Blaž Švab: Družinska oskrba starejšega svojca

Anton Mlinar: O duhovnosti v starosti: humor in obup

Jože Ramovš, Tina Lipar: Negovalna bolnišnica

Tanja Pihlar: Švicarska študija o odnosih med najstniki in njihovimi starimi starši

Jože Ramovš: Staranje in verovanje

Ksenija in Jože Ramovš: O ženski in o moškem

Peter Košak in Maja Rant: Tabor medgeneracijskega društva MORS

Simona Hvalič Touzery: Rodnost v Sloveniji od 18. do 21. stoletja

Simona Hvalič Touzery: Boj proti revščini in socialni izključenosti ljudi - primeri dobrih praks iz EU

Strokovne knjige

Logoteorija, logoterapija in antropohigiena pri delu z ljudmi in za ljudi

Jože Ramovš

Logoterapija je ena od sodobnih smeri psihoterapije. Njen začetnik je psihiater Viktor Frankl (1905-1997), ki je inovativno oblikoval logoterapijo kot terapevtsko metodiko ter eksistencialno analizo specifično človeških zmožnosti kot logoteorijo. Elisabeth Lukas (roj. 1942) je razvila sistematično usposabljanje logoterapevtov po kriterijih evropske zveze za psihoterapijo. Mi smo k tej usmeritvi v teoriji doprinesli sožitni in razvojni vidik antropologije, za prakso pa metodiko preventivne antropohigiene. Pri tem nadaljujemo razvoj misli Antona Trstenjaka (1906-1996), ki je imel široko in poglobljeno znanje celostne antropologije.
Ključne besede te terapevtske in preventivne panoge so poleg pojmov logoteorija, eksistencialna analiza, logoterapija, antropohigiena in celostna antropologija še: svoboda, vrednote, medsebojna intencionalna privlačnost človeka in vrednot, smisel in njegovo uresničevanje z ustvarjalnim delom, doživljanjem in stališčem, vest, odgovornost, uresničevanje človeka s preseganjem sebe, trpljenje, blaginja, bivanjska praznota, sožitje, razvoj, skupinsko socialno učenje, domača zdravila za dušo, telo in sožitje.
Pogoj za uspešno delo s pomočjo logoteorije, logoterapije in antropohigiene je vseživljenjsko poglabljanje znanja, obdelovanje lastnih dobrih in slabih izkušenj ter redno preventivno ali terapevtsko delo z ljudmi. To troje so enakovredni nosilci usposabljanja iz logoterapije in antropohigiene.
Leta 2023 sta Inštitut Antona Trstenjaka in Inštitut Stopinje ustanovila Inštitut za logoterapijo, ki ima glavni namen kakovostno usposabljanje logoterapevtov v Sloveniji.

Znanja in metode logoteorije, logoterapije in antropohigiene – spoznanja in izkušnje Viktorja Frankla, Elisabeth Lukas, Antona Trstenjaka in današnjih logoterapevtov odgovarjajo na stiske današnjega človeka in sožitja ljudi v družini, službi in družbi.

Človeku pomagajo krepiti duhovne zmožnosti – notranjo svobodo in usmerjanje sebe, da prevzame odgovornost za svoje odločitve, sprejme izzive in najde smisel v svojih izkušnjah.

Ta znanja in metode pomagajo tako pri poklicnem in prostovoljskem delu kakor pri lastnem osebnostnem razvoju v vsakdanjem življenju, v stiskah in v blaginji.

Več iz knjižne police

Izdali smo že 51 knjig, ki jih najdete na naši knjižni polici. Vabljeni k ogledu, večino lahko tudi kupite v tej spletni prodajalni ali osebno na Inštitutu. Več »»