PREDSTAVITEV INŠTITUTA

Inštitut za psihologijo, logoterapijo in antropohigieno je bil ustanovljen 16. junija 1992 v Ljubljani kot prvi nevladni znanstveni, izobraževalni in svetovalni zavod v samostojni Sloveniji za področje medčloveških odnosov, krepitve zdravja ter reševanja osebnih in družinskih stisk. Pobudnik za ustanovitev je bil Jože Ramovš, soustanovitelja pa Ksenija Ramovš in Anton Trstenjak, po katerem se je nekaj let pozneje tudi poimenoval. Leta 1995 je postala njegova soustanoviteljica Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Leta 2004 je Vlada Republike Slovenije, zaradi doseženih znanstvenih in praktičnih strokovnih uspehov Inštituta na področju skrbi za kakovostno staranje in za sožitje med ljudmi, postala njegova tretja soustanoviteljica in od takrat se imenuje Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje.

Inštitut nadaljuje življenjsko delo akademika prof. dr. Antona Trstenjaka (1906-1996), mednarodno znanega slovenskega znanstvenika, humanista in svetovalca ljudem v stiski, ki je bil s svojimi 47 izvirnimi knjigami in ostalimi deli ena najbolj zaslužnih in priljubljenih slovenskih osebnosti 20. stoletja. Inštitut Antona Trstenjaka se raziskovalno in izobraževalno posveča zlasti naslednjim vprašanjem:

• celostnemu pogledu na človeka kot temeljni nalogi filozofske antropologije,
• uvajanju in razvijanju antropohigiene kot discipline za samopomoč in samooblikovanje kakovostnega življenja ter sožitja med ljudmi,
• eksistencialni analizi in logoterapiji (po Franklu), za kar je matična nacionalna strokovna ustanova,
• kakovostnemu staranju, pripravi na starost ter povezavi vseh treh generacij,družini in partnerskim odnosom, zlasti komunikaciji,
• zasvojenostim in omamam,
• skupinam in skupinskemu delu.

Dejavnosti Inštituta zajemajo tri delovna področja, ki tvorijo neformalne organizacijske enote:

• gerontologija in medgeneracijsko sožitje,
• psihologija,
• logoterapija in antropohigiena
• omame in zasvojenosti

Največji in izvirni akcijsko razvojni projekt Inštituta, ki se mu posvečamo od ustanovitve dalje, je razvijanje socialne mreže za kakovostno staranje in sožitje med generacijami. Za to mrežo smo doslej razvili nad 20 med seboj povezanih programov, ki se razvrščajo v štiri vsebinske sklope:

• Informiranje in ozaveščanje skupnosti o kakovostnem staranju in sožitju generacij ter projektno organizacijski programi za uvajanje medgeneracijske socialne mreže v skupnosti.
• Usposabljanje za kakovostno staranje in sožitje med generacijami v obliki intenzivnih tridnevnih socialnih treningov v mali skupini. Ti tečaji so pripravljeni v različnih oblikah za mlado, srednjo in staro generacijo, za svojce starih ljudi, za strokovnjake, ki delajo s starimi ljudmi in za stare ljudi po prihodu v dom za stare.
• Prostovoljski programi za kakovostno staranje in medgeneracijsko povezovanje se izvajajo po načelu, da je ena ura prostovoljskega osebnega druženja mlajših dveh generacij s starim človekom ali skupino starih ljudi osnovna količina časa, ki je potrebna za medsebojno poznavanje generacij in lepo sožitje med njimi.
• Programi za vzpostavitev samoorganizacije in trajnega delovanja nove krajevne medgeneracijske socialne mreže za kakovostno staranje in sožitje med generacijami. Sem sodijo intervizijske skupine prostovoljcev, klubi svojcev starega človeka, ustanovitev krajevnega društva za kakovostno staranje in sožitje generacij in drugi podobni programi. V prihodnosti, ko bo delež starega prebivalstva še večji, bo v ospredju model krajevnega medgeneracijskega središča, kjer se bodo vsi ti programi odvijali in spajali s programi socialnega varstva starih ljudi v kraju.

Inštitut je do sedaj organiziral že več dvoletnih, enoletnih in krajših strokovnih seminarjev iz logoterapije in antropohigiene, klasične psihodrame, zasvojenosti in drugih vsebin, ki so jih, poleg inštitutskih, izvajali tudi priznani zunanji domači in tuji strokovnjaki.

Inštitut se posveča usposabljanju prostovoljcev za družabništvo z osamljenim starim človekom in usposabljanju za vodenje skupin. Doslej je usposobil že nad 1.000 prostovoljcev. Inštitut Antona Trstenjaka deluje za celotni slovenski nacionalni prostor. Aktivno sodeluje z ljubljansko in mariborsko univerzo v obliki predavanj in vaj s področja zasvojenosti in gerontologije na dodiplomski in podiplomski ravni. Tesno je povezan s svojo soustanoviteljico, Slovensko akademijo znanosti in umetnosti. Inštitut je član SKZP (Slovenske krovne zveze za psihoterapijo kot NAO) in EALEA (European Association for Logotherapy and Existential Analysis kot EWAO) ter preko njiju EPA (European Association for Psychotherapy - Evropske zveze za psihoterapijo). Plodno sodeluje s številnimi sorodnimi znanstvenimi, strokovnimi in prostovoljskimi ustanovami in organizacijami iz Slovenije in tujine, zlasti Nemčije, Italije, Avstrije, Češke, ZDA, Madžarske in Izraela.

Inštitut Antona Trstenjaka se posveča izdajanju strokovnih in znanstvenih knjig ter revij. Doslej je izdal okrog 15 knjig s področja antropologije in filozofije, etike, družine, socialnega dela, zasvojenosti in socialne gerontologije. Od leta 1998 izdaja edino slovensko strokovno-znanstveno revijo za socialno gerontologijo in gerontagogiko, Kakovostno starost, ki izhaja štirikrat letno.