Predstavitev inštituta
Novosti na straneh
Razvojni projekti
Svetovalna pomoč
Raziskovanje
Izobraževanje
Tisk Gerontologija in sožitje
Gerontologija in sožitje
Inštitut Antona Trstenjaka
Gerontologija Nazaj

Zdravila v starejši življenjski dobi

Avtor: Nada Irgolič, mag. farm., spec., datum objave: 11.6.2009

Dne 17. februarja 2009 nam je o rabi zdravil v starejši življenjski dobi predavala in se z nami pogovarjala gospa Nada Irgolič, mag. farmacije, specialistka iz oblikovanja zdravil. Najbolj jo poznamo kot prvo direktorico Agencije za zdravila v samostojni slovenski državi. Agencijo je od popolnega začetka razvila v odlično delujočo inštitucijo za promet z zdravili. Bila je tudi direktorica Inštituta za transfuzijsko medicino v Ljubljani in dolgoletna direktorica njegovega oddelka za proizvodnjo raztopin. V zadnjem času se predvsem ukvarja z problematiko jemanja zdravil med bolniki.

Uporaba zdravil v starejšem življenjskem obdobju zahteva posebno strokovno obravnavo in dobro informiranost bolnikov. Starost sama po sebi ni bolezen, je pa stanje, ko pride do fizioloških sprememb v delovanju organizma. Prisotne so lahko različne kronične bolezni, katerih posledica je jemanje različnih zdravil hkrati.

Vsi ti problemi s katerimi se srečujejo starejši bolniki, terjajo tehten premislek pri odločanju o terapiji in izbiri zdravil. Pričakuje se in tudi pravica bolnikov je sodelovanje v celostnem procesu zdravljenja. Pravico do sodelovanja  pa bolniki lahko udejanijo le ob dobri informiranosti o zdravilih in njihovi pravilni uporabi.

Glede na dejstvo, da nas mediji in poljudne publikacije nenehno obremenjujejo z informacijami o zdravljenju in raznih pripravkih, ki naj bi imeli zdravilne učinke, želim v svojem prispevku starejšim približati nekatera osnovna spoznanja o zdravilih.

Predvsem želim obrazložiti kaj pomeni  kakovost zdravil, kaj jo zagotavlja, kaj pomeni varnost zdravil in kakšne učinke zdravil lahko pričakujemo. Pojasniti želim razlike med zdravili, ki jih dobimo lahko le na zdravniški recept in zdravili, ki so nam dostopna tudi brez recepta. Zdravila razlikujemo tudi glede na njihov nastanek na inovativna in generična, razlikujejo pa se tudi z ozirom na način zdravljenja na alopatska in homeopatska zdravila. Poznavanje mehanizma delovanja zdravil je včasih zelo pomembno za lažje razumevanje navodil zdravnika ali farmacevta. Poseben pomen ima razločevanje med posameznimi učinki zdravil in presoja o tem, kdaj moramo nujno nazaj na posvet k zdravniku.

Spoznanje, da lahko na delovanje zdravil poleg starostnih sprememb vplivajo še genetski dejavniki, spol, telesna masa, ledvične in jetrne bolezni, volumen krvne plazme in različne kronične bolezni, ni dovolj. Na delovanje zdravil v dobršni meri vplivata tudi vrsta hrane in način prehranjevanja. Ne samo, da je prisotnost hrane lahko ovira za sproščanje zdravilne učinkovine, njen fiziološki vpliv lahko posega v biokemične mehanizme organizma, kar v nekaterih primerih spremeni delovanje zdravila, ali pa ga lahko tudi v celoti izniči. Še posebej želim poudariti, da zdravljenje več vrst bolezni hkrati, ki prizadenejo starejše, često privede do škodljivega medsebojnega delovanja zdravil. To delovanje ima lahko za posledico ali oviranje koristnega učinka enega zdravila, ali podvajanja učinka, lahko privede do resnih nepredvidljivih neželenih učinkov, katerih posledice bi bile za bolnika večkrat tudi usodne.

Ker je ogroženost starejših zaradi vseh omenjenih sprememb in njihovih posledic velika, ni odveč  spoznati možnosti, kako lahko zmanjšamo tveganja pri zdravljenju z zdravili in kaj je pomembno vedeti za pravilno uporabo zdravil.

Domov
Na vrh strani
Pišite na Inštitut Antona Trstenjaka